Nikola Gruevski in Zoran Zaev sta skušala v torek zbližati stališča in tako ublažiti globoko politično krizo v Makedoniji, ki se vleče že od lanskih parlamentarnih volitev in je vrhunec dosegla v zadnjih mesecih.

Torkovi pogovori so se zavlekli v jutro in po njihovem zaključku je sledilo skopo sporočilo za javnost, v katerem so trije evropski poslanci, ki so sodelovali v pogovorih in med katerimi je poročevalec Evropskega parlamenta za Makedonijo Ivo Vajgl, ter evropski komisar za širitev Johannes Hahn, ki je bil prav tako prisoten, pozdravili iskrene pogovore o ključnih spornih točkah.

Poslanci so pozdravili prizadevanja voditeljev glavnih makedonskih strank "za sklenitev dogovora v interesu vseh državljank in državljanov in za soočenje z izzivi, ki izhajajo iz krize, v skladu z evropskimi standardi". Kot so še zapisali, sta strani potrdili "zavezanost procesu integracije v Evropsko unijo in demokratičnim načelom ter se strinjali, da je interes države na prvem mestu".

Pogovori so trajali kar deset ur, Gruevski in Zaev pa ob odhodu nista dajala izjav.

Čas za streznitev
Vajgl je za STA povedal, da "so bili pogovori zelo konstruktivni in vzdušje dobro". Po njegovih besedah stališča Gruevskega in Zaeva resda ostajajo zelo narazen in to je prišlo do izraza tudi v tokratnih pogovorih, "a kljub temu smo lahko dosegli soglasje glede nekaterih pomembnih izhodišč za nadaljevanje političnih pogovorov" - tako v formatu voditeljev glavnih makedonskih strank v Skopju kakor tudi posredovalne misije v Evropskem parlamentu v sodelovanja s komisarjem Hahnom.

Slovenski evropski poslanec je še dejal, da se Gruevski in Zaev zavedata, da kriza terja osredotočanje na politični dialog. Zavedata se tudi nevarnosti, da bi Evropska komisija ob poslabšanju razmer spremenila dosedanje stališče, da je treba čim prej odpreti pristopna pogajanja z Makedonijo. Kot se je izrazil Vajgl, ta nevarnost "visi nad makedonsko politiko kot Damoklejev meč".

Glede nadaljnjih pogovorov so evropski poslanci v izjavi za javnost zapisali le, da so se vse strani strinjale, da je srečanja treba nadaljevati. Vajgl je pojasnil, da konkretnih datumov za naprej še niso določili, a da si želijo, "da bi bila naša misija zaključena nekje do poletja".

Vajgl je tudi spomnil na nedavne dogodke v Kumanovu, kjer je bilo v spopadih ubitih osem makedonskih policistov in deset albanskih skrajnežev. Označil jih je kot "zelo resno opozorilo, da se mora makedonska politika zresniti in strniti okoli problemov, od rešitve katerih je odvisna evropska perspektiva države".

Z množičnimi zborovanji, najprej opozicije v nedeljo in nato še podpornikov vlade v ponedeljek, sta strani želeli pokazati, da imata podporo v prebivalstvu. Ti zborovanji sta zelo očitno ponazorili globoko razdeljenost in polarizacijo Makedonije, medtem ko je rešitev krize v iskanju stičnih točk, je še ocenil Vajgl.

Po njegovem je sedaj končno tudi mednarodna skupnost spoznala, da ima lahko kriza v Makedoniji resne posledice za širšo regijo in lahko predstavlja varnostno tveganje za Evropo.

Lavrov s svojo oceno razmer v Makedoniji
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v zgornjem domu ruskega parlamenta ocenil, da so krizo v Makedoniji vzpodbudile zahodne države kot odgovor na dejstvo, da Makedonija ni uvedla sankcije proti Rusiji zaradi ukrajinske krize.

Prepričan je, da je kriza tudi posledica poskusa, da bi preprečili gradnjo ruskega plinovoda, prek katerega naj bi s plinom oskrbovali srednjo Evropo in bi morda lahko potekal tudi skozi Makedonijo.

Albanske politike v regiji je ruski zunanji minister tudi obtožil, da so jih zlorabili pri poskusu destabilizacije Makedonije. To naj bi se uresničilo prek pozivov k federalizaciji države ali celo razdelitve Makedonije med Albanijo in Bolgarijo.

Rama grozi z vetom
Albanski premier Edi Rama je medtem na regionalnem sestanku proti terorizmu v Tirani napovedal, da bo Albanija dala veto na sprejem Makedonije v zvezo Nato, če ne bo Skopje v celoti spoštovalo ohridskega sporazuma iz leta 2011.

Rama meni, da so se dogodki v Kumanovu izkoristili, da se Albance označi za teroriste, kar je za albansko državo nesprejemljivo. Omenjeni incident je Rama označil za tragedijo, ki se je ne sme tolerirati in kot jasen signal demokratske degradacije države. Poudaril je, da so Albanci "bili, so in bodo eden od temeljnih državotvornih dejavnikov v Makedoniji".

Dodal je še, da ni nič bolj nevarno, kot povezovati terorizem z etnično pripadnostjo in da bi se morali vsi narodi na Balkanu združiti v boju proti fenomenu terorizma, ki je grožnja regionalnemu in globalnemu miru. Ob tem je Skopje pozval k transparentni in pravični preiskavi incidenta v Kumanovu.

Ohridski sporazum iz leta 2001 je Albancem, ki predstavljajo četrtino prebivalstva v Makedoniji, dal dodatne pravice in širšo avtonomijo ter preprečil, da bi tedanje nasilje preraslo v državljansko vojno.

Grčija zaradi spora z Makedonijo glede imena te nekdanje jugoslovanske republike sicer že več let blokira vstop Makedonije v Nato.