To so naložbena pobuda v vrednosti 37 milijard evrov, prekinitev izvajanja pravil o letaliških slotih za preprečitev praznih poletov in razširitev uporabe solidarnostnega sklada na področje javnega zdravja.
37 milijard evrov vredna naložbena pobuda
Pri tem ukrepu gre za preusmeritev 37 milijard evrov kohezijskih sredstev EU-ja v pomoč zdravstvenim sistemom, malim in srednjim podjetjem, trgu dela ter drugim ranljivim delom gospodarstev članic, so izpostavili v parlamentu. Ta naložbena pobuda v odziv na koronavirus zagotavlja, da lahko članice pri odzivanju na posledice pandemije kar najbolje uporabijo proračunska sredstva EU-ja.
Da bi se hitro usmerilo 37 milijard evrov evropskih javnih naložb v odpravljanje učinkov zdravstvene krize, se namreč od članic ne bo zahtevala povrnitev neporabljenih zneskov predhodnega financiranja za evropske strukturne in investicijske sklade za leto 2019.
Članice bi namreč morale v običajnih okoliščinah do konca junija 2020 povrniti skupaj za približno osem milijard evrov neporabljenih sredstev iz predhodnega financiranja, ki so jih prejele za leto 2019. Zdaj bodo lahko ta denar zadržale, kar jim bo zagotovilo osem milijard evrov likvidnostne rezerve, s čimer bodo lahko pospešile naložbe. V kombinaciji s sofinanciranjem iz proračuna EU-ja bi to lahko zagotovilo skupno proračunsko podporo EU-ja v vrednosti 37 milijard evrov. Denar iz nacionalnih proračunov po navedbah komisije ne bo potreben.
Komisija je objavila razčlenitev po članicah, po kateri naj bi bil slovenski delež v osemmilijardni likvidnostni rezervi 115 milijonov evrov, skupna naložbena podpora v primeru Slovenije pa je ocenjena na 586 milijonov evrov.
Letalski sloti za preprečitev praznih letov
Drugi ukrep je prekinitev izvajanja evropskih pravil o dodeljevanju slotov na letališčih v EU-ju, kar naj bi letalskemu sektorju pomagalo pri odzivanju na pandemijo covida-19, obenem pa naj bi s preprečitvijo praznih letov to prispevalo k zmanjšanju izpustov. Po veljavnih skupnih pravilih morajo letalski prevozniki izkoristiti najmanj 80 odstotkov slotov za vzletanje in pristajanje, da jih lahko obdržijo tudi v prihodnje.
Nova, začasna pravila predvidevajo, da se za obdobje od 1. marca do 24. oktobra letos, torej za celotno poletno sezono, začasno odpravi to pravilo po načelu "izkoristi ali izgubi".
Za polete med EU-jem ter Kitajsko in Hongkongom pa bo izjema veljala tudi retroaktivno od 23. januarja do 29. februarja. Datum 23. januar je določen, ker so takrat kitajske oblasti zaprle prvo letališče.
To ni prvič, da Unija zaradi izrednih dogodkov prilagaja zakonodajo o dodeljevanju slotov. Podobne spremembe so uvedli po terorističnih napadih, iraški vojni, izbruhu sarsa leta 2003 in finančni krizi leta 2009.
Razširitev uporabe solidarnostnega sklada
Pri tretjem ukrepu gre pa za razširitev uporabe solidarnostnega sklada, iz katerega lahko sicer članice črpajo pomoč v primeru naravnih nesreč, kot so poplave, gozdni požari, potresi, nevihte in suša, tudi na nujne primere na področju javnega zdravja.
Današnji ukrep bo zagotovil, da bodo imele najbolj prizadete članice letos na voljo dodatno podporo v znesku do 800 milijonov evrov. Nova pravila pomenijo tudi, da se skupna proračunska sredstva za predplačila na letni ravni povečajo s 50 na 100 milijonov evrov.
Unija je sklad ustanovila kot odgovor na hude poplave v srednji Evropi leta 2002. Od takrat so ga evropske države uporabile še ob osemdesetih primerih katastrof. Podporo v skupni vrednosti več kot pet milijard evrov je prejelo 24 evropskih držav, med njimi tudi Slovenija.
Ostre besede predsednice komisije
Evropska unija je po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen na razpotju, saj se postavlja vprašanje, ali bo virus dokončno razdelil družbo na revne in bogate ter ali bo Evropa resna igralka na svetu.
"Zgodovina nas gleda. Ukrepajmo z enim velikim srcem, ne s 27 majhnimi," je pozvala predsednica Evropske komisije, ki je v nastopu na izrednem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta namenila ostro kritiko vzpostavljanju pregrad posameznih držav članic in enostransko ustavitev izvoza zdravstvene opreme. "To preprosto ni smiselno," je dejala.
Za boj proti novemu koronavirusu je po besedah Ursule von der Leyen edinstveno to, da vsak igra svojo vlogo. "Ena stvar je bolj nalezljiva od virusa - ljubezen in sočutje ... Pomagamo si
lahko le tako, da pomagamo drugim."
Virtualno zasedanje voditeljev držav EU-ja
Pri teh predlogih je treba upoštevati izjemno naravo šoka zaradi novega koronavirusa in bolezni covid-19, ki je prizadel vse države, so še zapisali. Evropskega reševalnega mehanizma ESM pa v izjavi niso omenili, čeprav je bil v ospredju razprave.Razlog je očitno italijanski premier Giuseppe Conte, ki je po italijanskih navedbah blokiral skupen odziv voditeljev EU na krizo zaradi novega koronavirusa. Načrtovani ukrepi naj se mu namreč ne bi zdeli dovolj močni, inovativni in prilagojeni vojnim razmeram. Conte, ki je pred dvema letoma grozil tudi z vetom na skupne rešitve pri soočanju z migracijskimi izzivi, a je na koncu pristal na dogovor, naj ne bi želel pristati na skupno izjavo. Evropi naj bi bil dal deset dni časa, da poišče rešitev, ki bo ustrezala resnosti razmer.
Trend se je sicer že obrnil, "Evropa je nazaj," je ocenila. Izpostavila je skupna javna naročila zaščitne in zdravstvene opreme ter napovedala, da bi morale prve pošiljke prispeti v prihodnjih tednih.
Ob tem je poudarila, da Evropejci pozorno spremljajo dogajanje in da jih zanima, kaj se bo zgodilo v prihodnje. "Vsi vemo, kaj je na kocki," je opozorila.
Pred začetkom razprave: Upočasnili smo delovanje, a se nismo ustavili
Predsednik David Sassoli je ob začetku razprave v evropskem parlamentu poudaril, da so morali zaradi koronavirusa upočasniti delovanje, niso se pa ustavili, saj da se demokracije v tako dramatičnih časih ne more suspendirati.
Poslanci poudarjajo solidarnost
Evropski poslanci iz proevropskih političnih skupin so v razpravi poudarjali nujnost zagotovitve dovolj zaščitne in medicinske opreme ter solidarnosti, medtem ko so v skrajno desni skupini Identiteta in demokracija (ID) opozorili, da bo covid-19 morda zabil zadnji žebelj v krsto EU-ja.
Slovenska podpora ukrepom
Siegfried Muresan iz desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) je pozval k zagotovitvi znatne rezerve za krize v prihodnjem večletnem proračunu Unije za obdobje 2021–2027, o katerem se članice še pogajajo. Derk Jan Eppink iz zmerno evroskeptične skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) pa je zaradi zdravstvene krize pozval k radikalnemu prestrukturiranju večletnega proračuna. Socialdemokrati (S & D) so sporočili, da podpirajo vse tri zakonodajne predloge.
Precej je bilo kritik, ker članice niso takoj zagotovile vzajemne solidarnosti. Na to je opozorila tudi evropska poslanka Ska Keller iz vrst Zelenih, ki je med drugim opozorila, da se ne sme dovoliti, da bi bila kriza izgovor za spodkopavanje demokratičnih vrednot.
Današnje odločitve bodo opredelile vlogo Evrope v postkoronavirusnem svetu, pa je opozorila Sophie in 't Veld iz vrst liberalcev (RE). Predlagala je, naj po koncu zdravstvene krize parlament povabi voditelje članic na razprave o tem, kako korenito preobraziti Unijo, da bo pripravljena na novo realnost.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje