Predlog o odpravi vizumov je podprlo 538 poslancev, proti pa je glasovalo 47 poslancev. Odprava vizumov za vstop državljanov BiH-a in Albanije v schengenski prostor bo veljala le za imetnike biometričnih potnih listov in za potovanja, krajša od treh mesecev.

Zadnjo besedo pri odpravi vizumov imajo notranji ministri članic Evropske unije, ki bodo odločitev predvidoma sprejeli novembra. Po navedbah virov pri Evropski uniji bodo ukrep zelo verjetno podprli.

Podporo vizumski liberalizaciji za omenjeni državi so poslanci nakazali že v sredo, ko so v odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve razpravljali o vprašanju na podlagi poročila, ki ga je pripravila evropska poslanka iz Slovenije Tanja Fajon.

Tako poročevalka kot tudi nekateri drugi evropski poslanci so v sredo pozvali, naj začne ukrep veljati še pred katoliškim božičem, tako kot lani za Srbijo, Črno goro in Makedonijo. Fajonova je poudarila, da je že skrajni čas, da EU podre vizumske zidove, ki že predolgo delijo družine in prijatelje na Zahodnem Balkanu.

Države pomisleke potisnile na stran
Pred glasovanjem so imele nekatere članice Unije, predvsem Francija in Švedska, še pomisleke, a je bosansko-hercegovski zunanji minister Sven Alkalaj zatrdil, da so državljane dovolj podrobno poučili, kaj jim prinaša odprava vizumov, in da množičnega izseljevanja v države Evropske unije ne bo.

Poleg Alkalaja se je glasovanja udeležila tudi predsednica albanskega parlamenta Josephina Topalli. Oba sta se Fajonovi zahvalila za njeno prizadevnost pri pripravi poročila.

Na novinarski konferenci po glasovanju je slovenska evropska poslanka poudarila, da se je treba zdaj resno lotiti tudi vizumske liberalizacije za Kosovo, ki po Albaniji in BiH-u ostaja še edini del na Zahodnem Balkanu brez te olajšave.