Pismo podpore je poleg Samuela Žbogarja in Franca Frattinija podpisalo še deset zunanjih ministrov držav članic Evropske unije. V pismu sta slovenski in italijanski minister zapisala, da se je lanska odprava vizumov za Črno goro, Makedonijo in Srbijo izkazala za najbolj konkreten rezultat prizadevanj EU-ja pri prispevku k pozitivni podobi in prepoznavnosti povezave na Zahodnem Balkanu.

Po njunem mnenju je bil uspeh omenjenih treh držav močna spodbuda za Albanijo in BiH, da sta okrepila svoja prizadevanja za izpolnjevanje pogojev, ki so določeni v smernicah za vizumsko liberalizacijo.

"Zdaj je pomembno, da se proces konča, ko bodo izpolnjeni ti pogoji," piše v pismu, ki so ga podpisali še ministri iz Madžarske, Malte, Bolgarije, Estonije, Poljske, Romunije, Grčije, Litve, Slovaške in Cipra.

Slovenski in italijanski zunanji minister sta v pismu spomnila na skupno izjavo Sveta EU-ja in Evropskega parlamenta, v kateri sta se obe instituciji novembra lani zavezali, da bosta zakonodajni predlog za odpravo vizumov za Albanijo in BiH obravnavali kot prednostno nalogo.

Predsedujočega Svetu EU-ja za splošne zadeve in zunanje odnose, španskega zunanjega ministra Miguela Angela Moratinosa, sta Žbogar in Frattini pozvala k zagotovitvi pravočasnega sprejetja potrebnih odločitev, da bi lahko bila vizumska obveznost za državljane obeh držav odpravljena v začetku jeseni.

BiH bolje pripravljen kot Albanija
Po mnenju strokovnjakov Evropske komisije je BiH nekoliko bolje pripravljen na odpravo vizumov kot Albanija, čeprav vseh pogojev za vizumsko liberalizacijo ne izpolnjuje nobena izmed obeh držav. Evropska komisija bo po navedbah virov pri EU-ju priporočilo oziroma zakonodajni predlog glede vizumske liberalizacije za obe državi predstavila konec maja ali v začetku junija.

Po najbolj optimističnem scenariju bi lahko vizume za državljane BiH-a odpravili pred tamkajšnjimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo potekale 2. oktobra.