Slovenija se poleg odprave vizumov zavzema za dodelitev akcijskega načrta za članstvo BiH-a v Natu in za zaprtje urada visokega mednarodnega predstavnika v državi šele, ko bodo izpolnjeni pogoji za to. Slovenija je še pred srečanjem posredovala svoje predloge o sodelovanju EU-ja z BiH-om. Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je po srečanju dejal, da v EU obstaja vsesplošna podpora za odpravo vizumov za BiH v prvi polovici tega leta, če bodo izpolnjeni pogoji za to.

Podaljšan mandat operaciji Althea
Vodja slovenske diplomacije je ob tem dejal, da je Slovenija že lani opozarjala, da bi bilo bolje, če bi bile poleg ZDA predvsem Turčija, Rusija, Hrvaška in Srbija vključene v butmirski proces o ustavnih spremembah v BiH-u zaradi vpliva, ki ga imajo na določene partnerje v tej etnično močno razdeljeni državi.

Zunanji ministri EU-ja so za nedoločen čas podaljšali mandat operaciji Althea v BiH, ki ohranja svoje vojaške pristojnosti, pa novem bo po imela tudi svetovalno in inštruktorsko vlogo. V operaciji je 2.000 pripadnikov EU-ja, od tega okoli 30 Slovencev.

Premalo časa za srečanje z Ashtonovo
Žbogar bi se moral v Bruslju srečati z visoko zunanjo predstavnico EU-ja Catherine Ashton, ki je prvič vodila redno zasedanje zunanjih ministrov EU-ja, a zaradi pomanjkanja časa se nista srečala. Ashtonovo so zato povabili na obisk v Ljubljano pred njenim obiskom BiH-a, načrtovanim za februar. Če obiska ne bo mogoče izvesti, bo Žbogar ponovno odšel v Bruselj na pogovor z njo. Vodja slovenske diplomacije naj bi se z Ashtonovo pogovarjal tudi o evropski zunanji službi, saj se Slovenija zanima za določena mesta v okviru te službe v regiji Zahodnega Balkana.

EU za Haiti naredil veliko, a lahko še več
Osrednja tema zasedanja je bil Haiti. Slovenija bo premislila, kako lahko pomaga sirotam v tej karibski državi, ki jo je 12. januarja prizadel rušilen potres. "Otroci so bili vedno prioriteta v naši politiki in bilo bi primerno, da najdemo neki način pomoči," je dejal Žbogar.
Slovenija je doslej namenila 50.000 evrov nujne pomoči Haitiju in 25 šotorov za 300 ljudi, slovenski državljani oziroma različne humanitarne organizacije pa so zbrali okoli 140.000 evrov.

Med drugim so se zunanji ministri strinjali, da imajo glavno koordinacijsko vlogo na Haitiju Združeni narodi, da se je EU odzvala dobro, a bo svojo vlogo še morala koordinirati, saj bo tam dolgoročno, ter da je ključna obnova administrativne strukture.

Ashtonova je kritike na račun preslabe vidnosti EU-ja na Haitiju odgovorila, da je EU doslej odigral izjemno pomembno vlogo pri pomoči Haitiju, a da je seveda v prihodnje lahko še boljša, za kar si bo tudi prizadevala.