Tla so se spet zatresla dvanajst dni po katastrofalnem potresu z močjo 7. stopnje po Richterjevi lestvici, sunek pa je trajal le nekaj sekund in naj ne bi povzročil dodatne gmotne škode. Do zdaj so pokopali že 150.000 žrtev potresa, oblasti pa se bojijo, da je skupno število najmanj 200.000. Okoli milijon prebivalcev je v potresu izgubilo streho nad glavo in zato nujno potrebujejo pomoč, ki do prizadetih kljub prizadevanjem mednarodne skupnosti še vedno prihaja prepočasi.
Ker je potres skoraj popolnoma uničil prestolnico Port-au-Prince, je mesto zapustilo že več kot 235.000 ljudi in se odpravilo na podeželje, kjer so razmere nekoliko boljše in manj kaotične. Oblasti na obrobju mesta gradijo šotorsko naselje, ki naj bi gostilo okoli 400.000 ljudi brez domov.
Čas za jasno vizijo
V Montrealu v Kanadi so se zbrali predstavniki držav donatork, ki se bodo skušali dogovoriti, kako se po zdajšnji dobrodelni akciji osredotočiti na dolgotrajno obnovo najrevnejše države na zahodni polobli, ki so jo že pred potresom pestile številne politične, gospodarske in socialne težave.
Evropska unija bo na Haiti predvidoma poslala okoli 300 žandarjev, ki naj bi pomagali zagotoviti razdeljevanje pomoči po potresu, so povedali diplomatski viri danes v Bruslju. Sodelovanje v tej misiji, ki naj bi delovala pod okriljem misije ZN-a, so poleg Francije in Italije, ki naj bi prispevali po sto žandarjev, napovedale še Nizozemska, Španija, Portugalska in Romunija. EU je pred dnevi sporočila, da bo za Haiti namenila okoli 430 milijonov evrov pomoči. O napotitvi vojakov na Haiti v Bruslju ne razmišljajo.
Več zunanjih ministrov članic EU-ja je izpostavilo potrebo po pomoči sirotišnicam na terenu, Evropska komisija pa je posvarila pred množičnimi in prenagljenimi posvojitvami otrok.
Kanadski premier Stephen Harper je haitijskemu premierju Jean-Maxu Bellerivu zagotovil, da Haitijci niso sami, in jim obljubil, da jim bo mednarodna skupnost stala ob strani pri obnovi razdejane države. Na srečanju, ki se ga bosta udeležila tudi ameriška državna sekretarka Hillary Clinton in francoski zunanji minister Bernard Kouchner, se bodo skušali dogovoriti o odpisu dolga in določiti strategijo popotresne obnove.
Že pred potresom so se Mednarodni denarni sklad (IMF) in še nekatere države upnice dogovorili, da bodo Haitiju odpisali znaten del dolga, saj ga tako revna država preprosto ni zmožna odplačevati. Sosednja Dominikanska republika je predlagala, da se ustanovi deset milijard dolarjev vreden sklad, ki bi Haitiju pomagal v prihodnjih petih letih.
Kanadski predstavniki opozarjajo, da konferenca ni toliko namenjena zbiranju pomoči, ampak si udeležnci predvsem želijo izoblikovati jasno idejo, katere so v tem trenutku najnujnejše potrebe prizadete države in njenih prebivalcev. O usklajevanju pomoči za Haiti bodo na srečanju v Bruslju govorili tudi zunanji ministri Evropske unije.
Pomanjkljivosti humanitarne operacije
Reševalna in humanitarna operacija po potresu je že naletela na nekatere kritike. Vodja italijanske civilne zaščite Guido Bertolaso je bil najbolj kritičen nad pomanjkanjem učinkovitega vodenja mednarodne operacije. Še posebej je bil kritičen do ZDA, ki so sicer na otok hitro poslale na tisoče svojih vojakov, a so bili neustrezno izurjeni za sodelovanje v civilnih humanitarnih operacijah.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje