A predstavniki Mednarodne organizacije za migracije (IOM) opozarjajo, da so šotori za zdaj sicer edina rešitev, vendar se maja začne dolgo deževno obdobje, kasneje pa še sezona orkanov, šotori pa takega vremena ne bodo vzdržali. Od 350 začasnih bivališč imajo le tri tekočo vodo. "Čim prej je treba začeti postavljate stalna zatočišča, zato moramo razmišljati o načinu gradnje in obstojnih materialih," je dejal direktor IOM-ja Vincent Houver.

Selitev v izogib izbruhu bolezni
Haitijska oblast in mednarodni sodelavci načrtujejo obsežno preselitev 400.000 ljudi iz začasnih šotorov na obrobje prestolnice Port-au-Prince, saj želijo s tem vsaj za nekaj časa ustaviti širjenje nalezljivih bolezni. Šli bodo v kraje, kjer bodo imeli vsaj malo boljšo oskrbo, selitev pa bi se lahko začela konec meseca. Reševalne ekipe sicer končujejo delo, saj so možnosti, da bi našli še kakšnega preživelega, ki bi pod ruševinami zdržal od 12. januarja, izredno majhne. Reševalci se zato zdaj trudijo predvsem za to, da bi poškodovane in obnemogle ohranili pri življenju. Dnevno sicer pokopljejo po 10.000 ljudi.

Napovedan velik skok cen hrane
Ameriška vojska in mornarica se trudita vsaj za silo popraviti edini industrijski pomol v pristanišču prestolnice, ki je ključen tako za dostavo velikih pošiljk pomoči po morju kot za daljnosežno okrevanje države. Dela vključujejo tudi podvodna gradbena dela. V pristanišču so po potresu do zdaj lahko pristale le štiri ladje, zaradi velikih lukenj pa je tovor z njih naenkrat lahko raztovarjal le en tovornjak. Ker ne morejo napovedati, kako dolgo bodo popravila trajala, neki poslovnež načrtuje obnovo pristanišča v Cap Haitienu na skrajnem severu države. To bi lahko pomenilo, da bodo morali tovor iz pristanišča do prestolnice 12 ur voziti po skoraj uničenih cestah, kar bi imelo za posledico veliko podražitev dobrin. Za primer, cena riža bi se lahko do konca leta najmanj potrojila, na sto dolarjev za 50-kilogramsko vrečo.

1.400 letal čaka na pristanek
Po podatkih haitijskih oblasti, ki se sklicujejo na ocene Evropske komisije, je v rušilnem potresu umrlo 200.000 ljudi, še 250.000 pa je bilo poškodovanih. Brez strehe nad glavo je izmed devetih milijonov Haitijcev ostala kar tretjina. Zdravniki opozarjajo, da veliko bolnikov zaradi nezdravljenih ran umre zaradi sepse, bojijo pa se tudi izbruha driske in bolezni dihal. "Mnogo ljudem bomo morali amputirati okončine, saj so njihove rane tako okužene," je dejal norveški kirurg, ki dela v bolnišnici Rdečega križa.

V državo sicer prihajajo ogromne pošiljke hrane in zdravil, a potrebe so še mnogo večje. Ameriška vojska, ki je prevzela nadzor nad letališčem, je dejala, da je na čakalnem seznamu kar 1.400 tujih letal s pomočjo, ki čakajo, da bodo lahko pristala na edini pristajalni pisti, na kateri sicer dnevno pristane od 120 do 140 letal.

Voditelji se srečujejo Pomoč Haitiju ostaja osrednja tema pogovorov tudi v Združenih narodih. Generalni sekretar Ban Ki Mun se je srečal z nekdanjim ameriškim predsednikom Billom Clintonom, s katerim sta se dogovorila za sodelovanje v programu za dolgoročno obnovo države. Program so poimenovali "Denar za delo", predvideva pa vključitev samih Haitijcev v obnovo državo. Združeni narodi si želijo, da bi sodelovalo 220.000 ljudi, ki bi za delo dnevno prejeli po pet dolarjev.

V Washingtonu pa sta se srečala visoka predstavnica EU-ja za zunanjo politiko Catherine Ashton in ameriška državna sekretarka Hillary Clinton. Ashtonova je dejala, da je Unija Haitiiju obljubila pol milijarde dolarjev pomoči in da vlada v Evropi velika pripravljenost za sodelovanje z ZDA za strateški pristop k podpori Haitiju.