Za sprostitev izvoza v Sirijo sta se najbolj zavzemali Velika Britanija in Francija, medtem ko je temu najbolj nasprotovala Avstrija še z nekaj članicami Evropske unije.

"Obžalujem, da po dolgotrajnih pogovorih ni bilo mogoče najti kompromisa z Veliko Britanijo in Francijo," je po srečanju zunanjih ministrov dejal vodja avstrijske diplomacije Michael Spindelegger.

V noči s petka na soboto bo potekel zadnji sveženj sankcij Evropske unije proti osovraženemu režimu sirskega predsednika Al Asada, do nadaljnjih korakov pa sedemindvajseterica še vedno nima enotnega stališča. Vsi sicer podpirajo diplomatska prizadevanja za pripravo junijske mirovne konference sprtih sirskih strani in mednarodne skupnosti v Ženevi, o vsebini sankcij pa si niso enotni.

Zunanji ministri povezave so tako razpravljali o tem, ali bi bilo bolj smiselno odpraviti trenutne sankcije in sestaviti nov seznam ali pa za nedoločen čas podaljšati vse stroge ukrepe, ki so zdaj v veljavi. Daleč največ preglavic je povzročal embargo na izvoz orožja, ki je Unijo razdelil na tri tabore.

Slovenija v tretjem, zadržanem taboru
Velika Britanija in Francija bi embargo na izvoz orožja delno odpravili in tako bolje oborožili sirsko opozicijo v boju proti Asadovemu režimu, Avstrija, Češka, Švedska in Madžarska pa umiku embarga nasprotujejo. Želijo si podaljšanja obstoječega svežnja sankcij, nimajo pa enotnega stališča o tem, za koliko časa naj se ta podaljša.

Tretji in največji tabor pa je tabor zadržanih in previdnih držav. Te države, med katerimi je tudi Nemčija, si sicer ne želijo posegati v zdajšnji nabor sankcij, a se zavedajo nujnosti kompromisa, zato so se pripravljene pogovarjati o spremembah veljavnega svežnja sankcij. Pri sprostitvi embarga na uvoz orožja zagovarjajo sprostitev prodaje na podlagi liste dovoljene opreme ali pa prek odločanja od primera do primera. V tej skupini držav je tudi Slovenija, ki jo je na zasedanju v Bruslju zastopal zunanji minister Karl Erjavec.

V Ženevi morajo države nastopiti soglasno
Kljub nesoglasjem se vse članice EU-ja zavedajo, kako pomemben je enoten nastop do Sirije na konferenci, ki so jo poimenovali Ženeva 2, kjer bodo na pobudo Rusije in ZDA skušali najti politično rešitev več kot dve leti trajajoče državljanske vojne, ki je zahtevala že več kot 80.000 življenj.

Nekateri nasprotniki odprave embarga na orožje prav konferenco v Ženevi navajajo kot razlog, da bi bilo za zdaj treba le podaljšati obstoječe sankcije, saj bi lahko kakšne druge rešitve delovale neproduktivno in bi spodkopale cilje konference.

O konferenci v Ženevi tudi trojica ministrov
O Siriji in organizaciji konference v Ženevi se bodo na delovni večerji v Parizu pogovarjali tudi francoski zunanji minister Laurent Fabius, ameriški zunanji minister John Kerry in ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Fabius je še pred srečanjem izrazil upanje na napredek, ob tem pa opozoril, da je treba rešiti še kar nekaj vprašanj, kot so agenda in udeleženci. Sam je zadržan do udeležbe Irana na konferenci.

Fabius je povedal, da je režim predsednika Asada že podal nekaj imen, ki se bodo udeležila konference, enako pa bo lahko storila tudi glavna sirska opozicijska Nacionalna koalicija.