Ameriški državni sekretar John Kerry, ki je dogovor oznanil na začetku tedna, je dejal, da bo moral sirski predsednik v okviru rešitve konflikta odstopiti.
"Sirija pozdravlja približevanje Rusije in ZDA ter je prepričana, da se stališče Rusije, ki je osnovano na principih Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava, ne bo spremenilo," so sporočili s sirskega zunanjega ministrstva, kjer pa so dodali: "Samo sirsko prebivalstvo bo odločilo o svoji prihodnosti in ustavnem redu svoje države brez tujega vmešavanja."
Ali Moskva res podpira Al Asadov odhod?
Rusija je sicer največja zaveznica režima v Damasku in je do zdaj vztrajno zavračala vse pozive k strmoglavljenju Asada. Po drugi strani pa ZDA podpirajo upor proti sirskemu predsedniku. Kerry je namreč dejal, da si vse strani konflikta prizadevajo, da bi v Siriji oblikovali prehodno vlado, ki bi imela podporo obeh strani. To po mnenju Washingtona jasno pomeni, da Al Asad ne more biti del tovrstne vlade.
Vodja Hezbolaha Hasan Nasralah je v javnem govoru obljubil Siriji vso pomoč, če se odloči osvoboditi Golansko planoto, ki jo že pol stoletja zaseda Izrael. Šejk Nasralah je tudi zatrdil, da bo Sirija Hezbolahu priskrbela sodobno orožje, s katerim se bo spremenilo razmerje moči v trikotniku Libanon-Sirija-Izrael. Izrael je pretekli teden večkrat raketiral Sirijo in pri tem po lastnem zatrjevanju uničeval sodobne raketne sisteme, ki so bili namenjeni Hezbolahu.
Kerryjeve izjave so bolj neposredne kot torkove v Moskvi, ko je oznanil pobudo, ki bi bila osnovana na dogovoru, sprejetem lani v Ženevi, v katerem ni bilo govora o Asadovi prihodnosti. Kerry je pripomnil, da čeprav si osebno ne more predstavljati, da bi Asad nadaljeval vladanje, lahko o tem odločajo le Sirci.
Osnova ostaja dogovor iz Ženeve
V torek sta Kerry in ruski zunanji minister Sergej Lavrov dejala, da bosta sklicala mednarodno konferenco, ki bi nadgradila lani v Ženevi sprejeti sporazum. V odgovor na ameriško-rusko pobudo pa je sirska opozicijska nacionalna koalicija v sredo sporočila, da se bo morala kakršna koli politična rešitev konflikta začeti z Asadovim odstopom.
Krvava in vse bolj zapletena vojna
Vseeno je iluzorno pričakovati diplomatski preboj za rešitev krize v Siriji, kjer že dve leti divja vse bolj krvava vojna. Protesti proti režimu Bašarja Al Asada so s surovim zatiranjem demonstracij prerasli v upor, ta pa v državljansko vojno. Na uporniški strani so v zadnjem letu vidno vlogo dobili islamisti, povezani z Al Kaido, zaradi česar Zahod okleva glede vmešavanja, saj ne ve, kdo bi po morebitnem padcu režima vladal.
Na drugi strani Zahod dopušča, da Katar in Savdska Arabija, ki želita predvsem oslabiti Sirijo kot glavno zaveznico ostrega regionalnega tekmeca Irana, oborožujeta različne uporniške skupine. V zadnjih tednih je Al Asadova vojska pridobila nazaj kar nekaj ozemelj in znova dokazala, da je baasistični režim (arabski nacionalistični socializem) še kako trdoživ, še posebej, ker so ob Al Asadovih alavitih na svojo stran pridobili večino sirskih kristjanov, ki se bojijo sunitskih skrajnežev.
"Jasno je, da nihče ne ve, kako končati to krizo. To pa je tudi edina stvar, o kateri se strinjajo vse strani," ugotavlja vodja BBC-ja na Bližnjem vzhodu Paul Danahar.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje