Nemška kanclerka Angela Merkel je dejala, da je Evropa na "najresnejši preizkušnji v desetletjih", a da se v dolžniški krizi vse bolj povezuje. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je opozoril, da krize še ni konec, medtem ko je italijanski predsednik državljane pozval k večjemu žrtvovanju.

Merklova je v svojem TV-nagovoru dejala, da bo kljub relativno dobremu gospodarskemu stanju Nemčije "naslednje leto nedvomno težje od leta 2011". "Pot do premaganja dolžniške krize ostaja dolga in ne brez preprek, a na koncu te poti bo Evropa iz krize izplavala močnejša kot ob začetku te krize."

Kanclerka je tudi stopila v obrambo evru, češ da je v času finančne krize 2008 "olajšal vsakdanje življenje in naredil našo gospodarstvo močnejše ter nas obvaroval pred čim še hujšim".
Volilna tekma v Franciji že v polnem teku
Francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ki se bo čez štiri mesece na predsedniških volitvah verjetno potegoval za nov mandat, je Francoze v leto 2012 popeljal z besedami, da bo to leto polno nevarnosti. Usoda Francije bo po njegovih besedah zelo negotova. Vse prej kot gotova je tudi Sarkozyjeva prihodnosti na čelu države, saj javnomnenjske raziskave, če bo na volitvah 22. aprila kandidiral za predsedniški položaj, večjo priljubljenost pripisujejo njegovemu najresnejšemu protikandidatu, socialistu Francoisu Hollandu.

"Dogajanje po svetu kaže, da bo leto 2012 polno tveganja, a tudi priložnosti. Polno upanja, če se bomo znali spopasti z izzivi. Polno nevarnosti, če bomo obstali," je Sarkozy opozoril Francoze v sobotni novoletni poslanici. Izviti se iz krize, oblikovati nov razvojni model, zasnovati novo Evropo so po Sarkozyjevih besedah le nekateri izmed izzivov, s katerimi se bo treba spoprijeti.

Usoda Francije se lahko spet obrne, je opozoril desno usmerjeni Sarkozy in priložnost izkoristil za predstavitev prioritet, ki jih bo zagovarjal na čelu države, če bo znova izvoljen. Novih varčevalnih ukrepov Francija ne bo sprejemala, je še zagotovil Sarkozy, pod vlado katerega je država v zadnjih mesecih sprejela svežnja varčevalnih ukrepov, vredna 72 milijonov evrov.

Pred iztekom leta 2011 pa je Francoze nagovoril tudi Hollande, ki je opozoril, da Sarkozy pogosto igra na karto strahu, in svoje podpornike pozval, naj temu ne nasedejo. Sarkozyjevo gospodarsko politiko je označil kot nedosledno, nekoherentno in nepravično. Opozoril je, da je v času, ko se nabira brezposelnost in ko Franciji grozi recesija, leto 2012 gotovo čas "za novega predsednika, za izbiro nove usode za Francijo".
Nujna žrtvovanja
Predsednik Italije, tretjega največjega gospodarstva v evrskem območju, pa je svoje državljane pozval, naj naredijo določene žrtve, da bi preprečili "finančni zlom Italije". "Žrtve so nujno potrebne, da bi zagotovili prihodnost mladih - to je naš cilj in zaveza, ki se jima ne moremo ogniti," je dejal Giorgio Napolitano.

Pred težkim letom svari tudi grški premier Lukas Papadimos, ki je nasledil Jorgosa Papandreuja, potem ko je tega odnesla prav finančna kriza v Grčiji.