Leto 2011 so v Evropski uniji najbolj zaznamovale težave skupne valute. Začele so se s svetovno krizo po propadu ameriškega Lehman Brothersa in nadaljevale z dolžniško krizo v Grčiji, zdaj pa je Evropa v primežu sistemske krize.

Spomladi je evroobmočje namreč dobilo nov udarec, ko je po Grčiji in Irski za pomoč zaprosila tudi Portugalska. Sledil je padec njene levosredinske vlade, pod težo grožnje dolžniške krize pa so morale oditi še grška, italijanska in španska vlada. V Grčiji in Italiji je na oblast prišla tehnokratska vlada, katere cilj je najprej spraviti v red javne finance, kar je sprožilo tudi pomisleke o demokratičnosti take poteze.

Svoje so k težkemu položaju EU-ja dodale še bonitetne hiše, ki so počasen in medel odziv evropskih vodij na krizo kaznovale z opozorilom pred znižanjem bonitetne ocene. To opozorilo se je prvič v zgodovini območja držav z evrom nanašalo na celotno območje evra, zadnje tovrstno opozorilo pa je od bonitetnih hiš prišlo 12. decembra.

Veliko političnih vrhov, a kriza se ne umirja
Da bi krizo razrešili, so se evropski voditelji letos sešli že osemkrat, a je proti koncu leta postajalo vse bolj očitno, da je na kocki obstoj evra in morda tudi celotnega evropskega projekta. Sprva je bilo v ospredju reševanje močno prezadolžene Grčije, vendar je med letom postajalo vse bolj jasno, da bo, poleg lanske, potrebna še ena pomoč, tokrat s sodelovanjem zasebnih upnikov, zlasti velikih bank. Ti so pod političnim pritiskom klonili in privolili v odpis polovice zneska, ki jim ga dolguje Grčija. Dolgovi slednje sicer znašajo že več kot 300 milijard evrov in hitro naraščajo.
Zadnji, decembrski vrh je bil eden v nizu "usodnih", "odločilnih" in "zgodovinskih", a nikakor ni bil zadnji. Nemška kanclerka Angela Merkel in vodja Evropske komisije Jose Manuel Barroso sta ob tem večkrat poudarila, da bo reševanje dolgotrajno. Naslednje srečanje voditeljev članic Unije bo 30. januarja.

To bo, poleg reševanja evra, osredotočeno na zaposlovanje, saj je brezposelnost največja v zadnjih 13 letih, torej od uvedbe evra; v EU-ju je kar petina mladih brezposelnih. Vse to ob številnih napovedih, da se evrsko gospodarstvo počasi in zagotovo potaplja v novo recesijo, čeprav je močno lansko okrevanje Nemčije kazalo drugače.
Kriza razklala tudi ECB
V reševanje krize se je znova vključila tudi Evropska centralna banka (ECB), ki je dvakrat zapored znižala obrestno mero na zgodovinsko nizko raven in sprejela niz nujnih ukrepov, med njimi odkup obveznic zadolženih držav, kar je sprožilo razdor znotraj institucije.

Pred nedavnim je zato, zaradi nestrinjanja z odkupi državnega dolga, odstopil eden izmed članov izvršilnega odbora in glavni ekonomist banke Jürgen Stark. ECB je v zadnjih dneh, s ciljem preprečitve kreditnega krča, tudi zagotovila dve rekordni posojili bankam - najprej za 489 milijard evrov, nato pa še za 347 milijard evrov. V tej dražbi so sodelovale tudi štiri slovenske banke (NLB, NKBM, Abanka in Gorenjska banka).

Hkrati so se voditeljem s protesti in stavkami uprli tudi Evropejci, češ da varčevalni ukrepi, ki najbolj prizadenejo srednji sloj, niso pravi odgovor. Da bi vsaj malce pomiril bes množic, je Bruselj predlagal davek na finančne transakcije, ki pa ga zaradi nasprotovanja Britancev (davek naj bi škodil njihovi finančni industriji) ni mogoče sprejeti. Velika Britanija je zavrnila tudi vstop v t. i. fiskalno unijo, ki jo je potrdilo vseh preostalih 26 članic.
Sodelovanje Evropejcev na preizkušnji
EU tako to leto končuje z več pomembnimi dogovori v prizadevanjih za rešitev evra - o drugi pomoči Grčiji ob sodelovanju zasebnih upnikov, o dokapitalizaciji sistemskih evropskih bank, o krepitvi mehanizmov za zaščito evra, o zaostritvi proračunske discipline in zbliževanju gospodarskih politik. A to, da je te dogovore sposobna tudi izvesti, bo še morala dokazati.