Madžarska je bila leta 2008 prva država Evropske unije, ki je prejela pomoč Mednarodnega denarnega sklada oziroma Evropske unije. Takratnih 20 milijard evrov pa očitno ni bilo dovolj.

Tokrat naj bi šlo za štiri milijarde evrov, vzrok za prošnjo pa je po poročanju RTV Slovenija populistična Orbanova politika, ki zamuja z reformami. Med napake štejejo 16-odstotno enotno davčno stopnjo, možnost odplačevanja posojil v švicarskih frankih po menjalnem tečaju, med vzroke pa zgolj 1,5-odstotno gospodarsko rast namesto napovedovane 7-odstotne in zadolženost, ki presega 80 odstotkov nacionalnega BDP-ja.
Zanikanje najhujšega
Gre torej Madžarska po poteh Grčije in Italije? Janos Lazar, predsednik vodilne stranke Fidesz, je za madžarsko televizijo TV2 že pred dnevi povedal, da sta vlada in parlament sprejela vse potrebne ukrepe, da bi preprečila bankrot, in da misli, da se to ne bo zgodilo.
Težave, s katerimi sta se spopadali oziroma se spopadata Grčija in Italija, so na Madžarskem nepredstavljive, saj ima koalicija Fidesza in krščanskih demokratov v parlamentu dvotretjinsko večino, tako da so politične razmere v državi stabilne, meni Lazar.

Da razmere niso tako alarmantne in da se želi vlada s prošnjo za evropski denar zgolj zavarovati pred hudimi časi, menijo tudi drugi do Orbana "prijazni" analitiki. Glavni vzrok za težave Madžarov naj bi bila kriza v državah z evrom, o uvedbi katerega se sicer v Budimpešti ne bodo resno pogovarjali vsaj še deset let.

Že leta gospodarske stagnacije
Spet drugi analitiki so realisti in opozarjajo na gospodarske razmere na Madžarskem in državi ne napovedujejo rožnate prihodnosti. Dodaten udarec je Budimpešti zadala bonitetna hiša Moody's, ki je v četrtek zvečer znižala bonitetno oceno Madžarske za eno stopnjo, z Baa3 na Ba1. Ocena za madžarski državni dolg je tako končala v območju visoke tveganosti, med razlogi pa so v Moody'su med drugim navedli slabe gospodarske napovedi in fiskalno negotovost. V Budimpešti so odločitev že označili za špekulativni napad.

Madžarski javni dolg je trenutno pri 81 odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP). V Budimpešti so se sicer zavezali, da bodo dolg do leta 2018 znižali na 50 odstotkov BDP-ja, a v bonitetni agenciji ne vidijo jasne strategije za doseganje tega cilja. Poleg tega na vzdržnost javnega dolga vpliva tudi to, da sta dve tretjini v rokah tujih upnikov, dve tretjini te vsote pa je v tujih valutah, kar povečuje valutna tveganja. Poleg tega Madžarsko bremeni tudi visoka skupna zunanja zadolženost, ki naj bi letos dosegla 131 odstotkov BDP-ja.

Zaradi pričakovane šibke rasti in visokih stroškov refinanciranja dolga v hiši Moody's vidijo obenem precejšnjo verjetnost, da državi ne bo uspelo uresničiti ciljev znižanja javnofinančnega primanjkljaja.

Napovedi za oceno na madžarski državni dolg ostajajo negativne, kar pomeni, da se lahko ta znova zniža. Bonitetna hiša seveda v svoji oceni ni pozabila omeniti tega, da je Madžarska na Evropsko komisijo in Mednarodni denarni sklad (IMF) naslovila novo prošnjo za morebitno finančno pomoč.