Oblasti za povečanje javnega dolga slabijo že tako šibek forint. Foto: EPA
Oblasti za povečanje javnega dolga slabijo že tako šibek forint. Foto: EPA
Viktor Orban
Orban je s svojo stranko Fidesz na lanskih volitvah osvojil absolutno večino v parlamentu. Foto: EPA

Evropska komisija in IMF sta potrdila, da je Madžarska nanju naslovila prošnjo za morebitno finančno pomoč. V Bruslju bodo prošnjo proučili v posvetovanju z drugimi državami članicami EU-ja in IMF-a. Budimpešta je ob tem nakazala, da namerava morebitno pomoč obravnavati kot previdnostni ukrep.

Prva dama IMF-a Christine Lagarde je sporočila, da se bo njihova delovna skupina strokovnjakov, ki se trenutno mudi v Budimpešti, vrnila v Washington, kjer se bo posvetovala z vodstvom in odborom izvršnih direktorjev IMF-a.

Tiskovni predstavnik evropskega komisarja za denarne in gospodarske zadeve Ollija Rehna, Amadeu Altafaj, je sporočil, da je še prezgodaj napovedati, kolikšno pomoč bi Madžarska lahko prejela. "Nimamo številke. To je prošnja za morebitno pomoč in znesek na tej ravni ni določen," je povedal Altafaj.

Madžarsko so prizadeli dolžniška kriza v območju evra in ukrepi desnosredinske vlade premierja Viktorja Orbana, ki se je na oblast povzpela aprila lani. Analitiki ocenjujejo, da so vlagatelji zaradi ukrepov Orbanove vlade postali previdnejši.

Skokovit porast javnega dolga
Javni dolg Madžarske se je septembra povzpel na 82 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), potem ko je bil konec junija še pri 75 odstotkih BDP-ja. Oblasti za to krivijo šibek forint.

Orbanova vlada je po prevzemu oblasti v številnih sektorjih uvedla visoke davke, s katerimi je želela napolniti proračunsko luknjo, ki je nastala zaradi vse manjše domače porabe in znižanja davka na dohodek. Ob tem je nacionalizirala za 11 milijard evrov premoženja zasebnih pokojninskih skladov.

Madžarska vlada je uvedla tudi sporno shemo pomoči madžarskim državljanom s posojili v tujih valutah, ki jih je prizadela visoka vrednost švicarskega franka. Dovolili so poplačilo po menjalnem tečaju, ki je približno 20 odstotkov nižji od tržnega, zaradi česar so posojilodajalci utrpeli izgube.

Po ocenah analitikov bo imela Madžarska, ki je od IMF-a in EU-ja že leta 2008 prejela 20 milijard evrov vredno posojilo, prihodnje leto najnižjo gospodarsko rast med novimi članicami, ki so se Uniji pridružile leta 2004. Madžarski BDP naj bi se prihodnje leto zvišal za 0,5 odstotka, medtem ko ji nekateri napovedujejo celo recesijo.

Bonitetna ocena Madžarske je pri vseh treh največjih bonitetnih hišah trenutno le eno stopnjo nad oceno ničvrednosti. Če bi se njena bonitetna ocena poslabšala, bi to še dodatno otežilo financiranje njenega dolga. Bonitetni hiši Fitch in Standard & Poor's sta njene obete pred kratkim spremenili iz stabilnih v negativne.