Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je po celonočnem zasedanju pojasnil, da se sporazumu zagotovo ne bo pridružila le Velika Britanija, ki je bila po neuradnih informacijah tudi največji razlog za neuspeh pogajanj na ravni celotne sedemindvajseterice.

Del držav, ki še niso prevzele skupne evropske valute, naj bi se sicer moral posvetovati še z nacionalnimi parlamenti.

Če se bodo članice pridružile, bo članstvo v fiskalnem paktu širše od tistega v paktu za evro plus, ki določa cilje za krepitev konkurenčnosti, zaposlovanja, vzdržnosti javnih financ in finančne stabilnosti.

Van Rompuy je kot prednost medvladnega sporazuma izpostavil predvsem hitrost postopkov njegovega oblikovanja in ratifikacije v primerjavi s širokimi spremembami pogodbe, ki bi terjale zamudne postopke. Čeprav bi še vedno raje videl spremembo pogodbe EU-ja, pa to ni bilo mogoče, je dodal.

Poudaril je tudi, da je v tem primeru politična zaveza enako pomembna, kot če bi spreminjali temeljno pogodbo EU-ja. Predsednik Evropskega sveta je prepričan, da je fiskalni pakt pomemben rezultat, že junija pa naj bi predstavil poročilo z dodatnimi predlogi glede fiskalne integracije.

Uravnoteženost proračunov
Precej pred pravnim okvirom je bila dogovorjena vsebina pakta. Novo fiskalno pravilo bo vsebovalo šest ključnih gradnikov. Proračuni članic evrskega območja naj bi bili po novem "načeloma uravnoteženi", pri čemer bodo države smele primanjkljaj imeti le v izjemnih gospodarskih razmerah.

Načelo uravnoteženega proračuna pomeni, da strukturni primanjkljaj (to je primanjkljaj, ki ne upošteva učinkov gospodarskega cikla - torej močne konjunkture ali recesije) na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). To pravilo naj bi bilo sicer prilagojeno posebnim okoliščinam v posameznih državah, da bi se upoštevala dolgoročna vzdržnost.

Pri tem je v osnutku napisano, da imajo lahko države, katerih dolg je občutno pod 60 odstotkov BDP-ja, višje strukturne primanjkljaje.

Fiskalno pravilo naj bi članice v pravne sisteme vnesle skozi ustave ali na enakovredni ravni, vsebovalo pa naj bi tudi samodejni mehanizem odprave presežnega primanjkljaja, ki naj bi ga opredelila vsaka članica posebej na podlagi priporočil Evropske komisije.

Za nadzor nad prenosom tega pravila v nacionalne pravne rede naj bi bdelo Sodišče EU-ja.

Fiskalno pravilo predvideva tudi, da bodo države, ki so v uradnem postopku zaradi presežnega primanjkljaja, Komisiji in Svetu, ki združuje članice EU-ja, v potrditev predložile poseben program s podrobno navedenimi ukrepi in reformami za učinkovito in trajno odpravo čezmernih primanjkljajev.

Fiskalno pravilo predvideva še večjo preglednost nacionalnih načrtov izdaj državnih dolžniških papirjev, o katerih bodo morale članice predhodno poročati. Fiskalni pakt naj bi poleg tega še dodatno zaostril pred kratkim sprejeta nova ostrejša pravila glede postopkov v primeru presežnega primanjkljaja.

Ko bo članica presegla primanjkljaj v višini treh odstotkov BDP-ja, naj bi takoj sledile posledice, razen če temu ne bo nasprotovala večina članic območja evra. Enak mehanizem odločanja naj bi veljal tudi za ukrepe in sankcije, ki jih bo predlagala Evropska komisija.

Evropska komisija bi lahko v skladu s predlogi problematičnih držav zahtevala nov osnutek proračuna in podala mnenja, ki bi jih po potrebi predstavila v nacionalnem parlamentu, ter zahtevala rednejše poročanje in dodatne informacije. Ob resnih primerih nespoštovanja pravil bi lahko terjala tudi spremembe proračunskih predlogov.

Barroso: Sporazum lahko okrepi zaupanje
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je poudaril, da je zelo pomembno, da je uspel dogovor o fiskalnem pravilu, a opozoril, da je treba zdaj vse to zelo hitro spraviti v življenje.

Barroso je vesel, ker so voditelji pozvali tudi k hitri uveljavitvi novih predlogov Evropske komisije glede dodatne zaostritve proračunskega nadzora. Spomnil je, da sta EU oziroma območje evra v zadnjem letu in pol storila že veliko za krepitev fiskalnega in gospodarskega upravljanja, nekateri ukrepi pa se sploh še niso začeli izvajati.

Predsednik Komisije je sicer prepričan, da je tudi s takim medvladnim sporazumom mogoče okrepiti zaupanje v evro, prav tako pa medvladni značaj sporazuma ne onemogoča institucijam EU-ja, da sodelujejo pri upravljanju fiskalnega pakta. Evropska komisija tako s paktom dobiva pristojnosti, ki jih do zdaj še ni imela.

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je po koncu prvega dela zasedanja dejal, da bi moral biti novi sporazum pripravljen do marca. Nemška kanclerka je prepričana, da bo dogovor okrepil verodostojnost evra.

Direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde je pozdravila sprejete odločitve, ki bodo po njeni oceni pomagale pri soočanju s krizo v območju evra ter prispevale h globalnemu ekonomskemu okrevanju. Lagardova je izpostavila napredek na treh kritičnih področjih, in sicer dogovor za okrepitev finančne discipline ter za boljše usklajevanje politik v območju evra, odločitev za pospešeno uveljavitev evropskega mehanizma za stabilnost (ESM) ter odločitev članic unije, da bodo IMF zagotovile dodatna sredstva v višini do 200 milijard evrov.

"Cenim ta izraz odločenosti evropskega vodstva in upam, da bodo tudi drugi opravili svojo nalogo," je dejala Lagardova, sicer nekdanja francoska finančna ministrica.

Pahor: "Brez evra ni EU"
Slovenski premier Borut Pahor je po koncu vrha EU poudaril, da je oblikovanje nacionalnega konsenza za prizadevanje za članstvo Slovenije v fiskalni uniji podobno pomembno, kot je bilo v času osamosvojitve. Pri tem je izpostavil pomen sprejetja interventnega zakona in zakona o javnih financah.

"EU in območje evra sta v prelomnem času. Postalo je jasno, da ni EU brez evra, da evra ni brez fiskalne unije in da ni prihodnosti Slovenije, kakršno si želimo, brez našega članstva v tej fiskalni uniji," je poudaril premier, ki opravlja tekoče posle.

Zato je po njegovih besedah izjemno pomembno, da se v slovenski politiki - kot pred dobrimi 20 leti ob demokratičnih spremembah in osamosvojitvi - doseže nacionalno soglasje glede cilja, da se Slovenija v naslednjih mesecih, letu ali dveh umesti v fiskalno unijo.

Ob tem je poudaril, da je ta hip nujno razmišljati o intervencijskem zakonu, kar je predvsem vloga bodočega mandatarja, pri čemer pa bi mu morali vsi pomagati. To je nujno, da Slovenija ohrani sloves države z razmeroma sprejemljivim proračunskim primanjkljajem in brez težav z dolgovi.

Ob tem pa je po Pahorjevih besedah treba sprejeti tudi zakon o javnih financah, v katerem je zapisano zlato pravilo, ki določa omejitve, potrebne za zagotavljanje uravnoteženega proračuna.