Decembrske iskrice
Voditelji članic EU-ja bodo na dvodnevnem vrhu v Bruslju znova poskušali doreči odziv na krizo, ki bi pomiril finančne trge in rešil skupno evropsko valuto. To naj bi dosegli z zaostritvijo proračunske discipline in s krepitvijo varnostnih mehanizmov. Zasedanja se bo udeležil tudi slovenski premier, ki opravlja tekoče posle, Borut Pahor.
- proračunski primanjkljaj v članicah evrskega območja mora biti pod 3 odstotki BDP-ja, javni državni dolg članic pa pod 60 odstotki BDP-ja;
- "zlato pravilo" se mora vključiti v državne zakonodaje, s čimer bi se srednjeročno zagotovil uravnotežen proračun v državah evrskega območja;
- Evropska komisija bo imela moč vpeljati samodejne varčevalne ukrepe v državah, ki potrebujejo jamstvo in posojila mehanizma za stabilnost evra (ESM);
- sklad za reševanje evra si bo lahko denar neposredno izposojal od Evropske centralne banke;
- ESM bo vpeljan kot naslednik zdajšnjega začasnega sklada za zaščito evra (EFSF) že v letu 2012, in ne šele leta 2013;
Dodatne nemško-francoske zahteve:
- voditelji držav evrskega območja se bodo v času krize redno srečevali enkrat na mesec in iskali načine za spodbuditev gospodarske rasti;
- zasebni vlagatelji ne bodo več zaprošeni, da odpišejo del dolgov, kot se je to zgodilo v primeru reševanja Grčije.
Ni prvič, da je zasedanje evropskih voditeljev v zadnjem letu označeno za "zgodovinsko" in "odločilno" za usodo evra, a vendar je tokrat drugače kot oktobra ali julija. Tedaj so bile namreč pod drobnogledom finančnih trgov posamezne članice območja evra, predvsem Grčija in Italija.
Nemško-francoski motor premlel dogovor
Tokrat so finančni trgi nekaj dni pred vrhom zagrozili celotnemu območju evra, tudi šestim državam v najboljši formi, med njimi motorju Unije Nemčiji in Franciji. Naj bo to tolmačeno kot svarilo trgov ali politični pritisk iz ZDA, ta grožnja potrjuje dejstvo, da je kriza sistemska.
Pogodba za ves EU ali samo za evrsko območje?
Angela Merkel in Nicolas Sarkozy sta uskladila stališča in prihajata v Bruselj s predlogom nove evropske pogodbe, medtem ko predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy predlaga veliko hitrejšo pot s sprejetjem deklaracije, ki ne bi potrebovala zamudne in nepredvidljive ratifikacije v vseh članicah EU-ja. Nova evropska pogodba, ki bi morala biti po besedah francoskega predsednika po hitrem postopku sprejeta in ratificirana najpozneje do marca, bo ponujena vsem 27 državam Evropske unije. Če bodo neevrske države ponudbo zavrnile, se bo nova pogodba omejila le na 17 članic evrskega območja.
(Ne)uspeh vrha bo znan v ponedeljek
V poročilu je Van Rompuy, ki bo vodil vrh EU-ja, opredelil štiri prednostna področja ukrepanja: zaostritev proračunske discipline, krepitev mehanizmov za zaščito evra, krepitev gospodarske unije z dolgoročno možnostjo uvedbe skupnih evrskih obveznic in zbliževanje gospodarskih politik v območju evra.
O uspehu ali neuspehu dogovora, kakršen koli že bo, bo dal odgovor finančni trg, kjer evropske države upajo, da se obresti ne bodo znova dvignile, predvsem pa si bančniki, gospodarstveniki in evropski davkoplačevalci želijo pozitivnih izidov čim prej.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje