Dan pred začetkom dvodnevnega vrha voditeljev 27 članic EU-ja je prišlo na dan, da predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy ponuja rešitev, po kateri niti ne bi potrebovali nove pogodbe in bi se s tem izognili dolgotrajnemu čakanju na parlamentarne ratifikacije in morebitnim neuspelim referendumom.

Nemčija in Francija močno pritiskata in zahtevata novo pogodbo o Evropski uniji, ki bi morala biti sprejeta in potrjena do marca prihodnje leto. Van Rompuy, ki bo predsedoval četrtkovemu in petkovemu zasedanju, naj bi evropskim voditeljem ponudil poseben "finančni dogovor", ki ga ne bi bilo treba ratificirati v vsaki posamezni članici. Dogovor bi sprejeli kot protokol Evropske unije, postopek, ki zahteva soglasje vseh članic, hkrati pa ne posega v obstoječo lizbonsko pogodbo. Van Rompuy želi s tem pospešiti reformo evra in preprečiti morebitne politične zaplete, če bi kakšna država v večmesečnem postopku zavrnila predloge, ki sta jih sestavila Nicolas Sarkozy in Angela Merkel.

Temeljne točke novih finančnih pravil:
- proračunski primanjkljaj v članicah evrskega območja mora biti pod 3 odstotki BDP-ja, javni državni dolg članic pa pod 60 odstotki BDP-ja;
- "zlato pravilo" se mora vključiti v državne zakonodaje, s čimer bi se srednjeročno zagotovil uravnotežen proračun v državah evrskega območja;
- Evropska komisija bo imela moč vpeljati samodejne varčevalne ukrepe v državah, ki potrebujejo jamstvo in posojila mehanizma za stabilnost evra (ESM);
- sklad za reševanje evra si bo lahko denar neposredno izposojal od Evropske centralne banke.
Dodatne nemško-francoske zahteve:
- ESM bo vpeljan kot naslednik zdajšnjega začasnega sklada za zaščito evra (EFSF) že v letu 2012, in ne šele leta 2013;
- voditelji držav evrskega območja se bodo v času krize redno srečevali enkrat mesečno in iskali načine za spodbuditev gospodarske rasti;
- zasebni vlagatelji ne bodo več zaprošeni, da odpišejo del dolgov, kot se je to zgodilo v primeru reševanja Grčije.

O uspehu ali neuspehu dogovora, kakršen koli že bo, bo dal odgovor finančni trg, kjer evropske države upajo, da se obresti ne bodo znova dvignile, predvsem pa si bančniki, gospodarstveniki in evropski davkoplačevalci želijo pozitivnih izidov čim prej.