Francoski predsednik je v Parizu na pogovorih o reševanju dolžniške krize v evrskem območju gostil nemško kanclerko, s katero sta po srečanju sporočila, da si želita prenove pogodbe na ravni celotne Evropske unije, in če to ne bo mogoče, oblikovanje posebne pogodbe samo za območje evra.

Merklova in Sarkozy sta na sestanku dorekla podrobnosti predlogov institucionalnih sprememb za okrepitev stabilnosti v območju evra. Pismo z nemškimi in francoskimi predlogi bosta v sredo poslala predsedniku Evropskega sveta Hermanu Van Rompuyju, o njih pa se bodo nato pogovarjali na vrhu EU-ja, ki bo potekal v četrtek in petek.

Obema voditeljema se zdi logično, da bi njune predloge kodificirali skozi spremembe pogodbe EU-ja na ravni sedemindvajseterice, če pa iz kakršnih koli razlogov to ne bi bilo hitro izvedljivo, pa podpirata tudi posebno novo pogodbo, ki bi zavezovala samo 17 članic območja skupne evropske valute, vendar bi bila odprta tudi za prostovoljni pristop drugih članic EU-ja.

"Nikoli več"
Po besedah Sarkozyja je cilj, da se s spremembami institucionalnih temeljev evrskega območja trenutna dolžniška kriza v območju evra nikoli več ne ponovi. "Hočemo zagotoviti, da se nesorazmerja, ki so pripeljala do današnje situacije v evrskem območju, ne morejo zgoditi nikoli več," je dejal.

Predlogi predvidevajo avtomatične sankcije za države, katerih javnofinančni primanjkljaj bi presegel tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), kolikor kot zgornjo mejo določa pakt stabilnosti in rasti, je še pojasnil francoski predsednik.

"Predlogi kažejo, da smo absolutno odločeni obdržati evro kot stabilno valuto in kot pomemben dejavnik evropske stabilnosti," je dejala nemška kanclerka.

Obveznice trenutno niso rešitev
Pogledi Pariza in Berlina so se najbolj razlikovali glede vloge Sodišča EU-ja pri nadzoru nad nacionalnimi fiskalnimi politikami in kaznovanju kršiteljic. Francija se je namreč bala izgube fiskalne suverenosti.

Merklova je zatrdila, da bo Sodišče EU-ja lahko preverjalo skladnost z ustavno določenimi omejitvami zadolževanja in načeli izravnanega proračuna, ne pa nadziralo vsakega proračuna posebej.

Osrednja voditelja območja evra sta se strinjala, da skupne evrske obveznice trenutno niso rešitev za dolžniško krizo, zavzela pa sta se tudi za to, da bi stalni mehanizem za stabilnost evra (ESM), naslednik zdajšnjega začasnega sklada za zaščito evra (EFSF), začel veljati že prihodnje leto in ne šele leta 2013.