Kot prvo možnost krepitve EFSF-ja so ministri navedli delno zavarovanje tveganj, tako da bi sklad delno jamčil za državne obveznice ranljivih članic območja evra. S tem bi povečali povpraševanje za nove izdaje državnih obveznic in zmanjšali stroške financiranja. V okviru te možnosti bi EFSF izdal certifikat delnega zavarovanja tveganj za na novo izdano obveznico ranljive članice območja evra, to zavarovanje pa bi pokrivalo med 20 in 30 odstotki osnovnega zneska državne obveznice.

Druga možnost krepitve sklada predvideva vzpostavitev enega ali več sovlagateljskih skladov (Co-Investment Funds - CIF), kjer bi s kombinacijo javnega in zasebnega financiranja privabili zasebni kapital in tako omogočili povečanje sredstev EFSF-ja. Sovlagateljski sklad bi kupoval obveznice na primarnem ali sekundarnem trgu, če bi zagotovil financiranje državi neposredno z nakupom primarnih obveznic, pa bi lahko država ta sredstva izkoristila tudi za dokapitalizacijo bank.

Končno posojilno zmožnost EFSF-ja mogoče določiti čez čas
Vodja evrske skupine Jean-Claude Juncker je pojasnil, da bo mogoče prvo možnost začeti izvajati decembra letos, drugo pa januarja prihodnje leto. Ob tem je povedal, da je zanimanje vlagateljev po vsem svetu za sodelovanje pri tem projektu veliko, a da bo končno posojilno zmožnost EFSF-ja mogoče določiti šele čez čas, saj je odvisna od konkretne uporabe obeh možnosti in razmer na finančnih trgih, ki se spreminjajo iz dneva v dan. Ob tem je ocenil še, da sklad najverjetneje ne bo dosegel napovedanih 1.000 milijard evrov.

EFSF, ki ga vodi Klaus Regling, ima trenutno 440 milijard evrov posojilne zmožnosti. Iz njega pomoč trenutno črpata Irska in Portugalska, lani dogovorjena pomoč Grčiji pa predvideva dvostranska posojila. Krepitev EFSF-ja je pomembna predvsem zaradi težav Italije, saj obstoječi mehanizmi niso dovolj za pomoč temu tretjemu največjemu evropskemu gospodarstvu v območju evra, ki se spopada z rekordno zahtevano donosnostjo svojih obveznic, ki je v torek presegla že osem odstotkov.

Italija mora sprejeti dodatne ukrepe za zmanjšanje javnega dolga
Evrska skupina od Italije pričakuje dodatne ukrepe za zmanjšanje 1.900 milijard evrov težkega javnega dolga in okrepitev prizadevanj za spodbujanje šibke rasti, kar je kot eno svojih prvih zavez že navedla tudi nova vlada pod vodstvom Maria Montija. Kot dober zgled sta Juncker in evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn izpostavila Irsko, ki je izpolnila pogoje za izplačilo naslednje tranše pomoči iz EFSF-ja, irski primer pa po njunih besedah kaže, da je politika reševanja območja evra lahko uspešna.

Juncker je po zasedanju povedal, da bodo še naprej iskali tudi druge možnosti za krepitev stabilnosti v območju evra in da si bodo prizadevali za večjo vlogo Mednarodnega denarnega sklada (IMF) pri reševanju evropske dolžniške krize. Povečanje sredstev IMF-a naj bi potekalo predvsem skozi dvostranska posojila.

Grčija bo dobila nov obrok posojila
Novinarjem je Juncker povedal tudi, da je evrska skupina potrdila izplačilo šestega obroka posojila Grčiji v vrednosti osem milijard evrov, ki naj bi bil izplačan v začetku decembra, ko ga potrdi še IMF. Glede druge pomoči Grčiji je Juncker povedal, da je evrska skupina pozvala k pospešitvi pogajanj o vlogi zasebnih upnikov in k dokončnemu dogovoru januarja prihodnje leto.

Rehn je ministrom predstavil tudi nove zakonodajne predloge za krepitev proračunske discipline in po zasedanju presodil, da med članicami evrskega območja obstaja močna podpora tem predlogom.