Predsednik ZDA je v Beli hiši gostil predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa in predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya. Pozneje sta se jim pridružili še visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Catherine Ashton in ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton. "Če ima Evropa težave, potem je veliko težje ustvariti dobra delovna mesta pri nas doma," je dejal Obama. Obe gospodarstvi predstavljata polovico svetovnega BDP-ja, njuna menjava pa s 3,6 milijarde dolarjev na dan zaleže za tretjino svetovne.

Težke odločitve za pomiritev trgov
Obama je že večkrat poudaril, da bi morali v Evropi za pomiritev trgov sprejeti nekatere težke odločitve, ni pa povedal, kaj s tem misli. Da bi se izognil posledicam evropske krize v ZDA, ob tem pa rešil še vprašanje brezposelnosti, ki se je dvignila na devet odstotkov, je za Obamo ključnega pomena, saj je od tega odvisna tudi njegova ponovna izvolitev na predsedniško mesto na volitvah prihodnje leto.

Usoda evra skrbi ZDA
Nadaljnja usoda skupne evropske valute Američane resno skrbi, saj otežuje njihovo gospodarsko okrevanje, postaja pa tudi tema številka ena v predvolilnih soočenjih in nagovorih potencialnih kandidatov. Obama ni razložil, kako lahko ZDA pomagajo pri reševanju krize, vendar pa se med drugim govori tudi o večji vlogi Evropske centralne banke.

Le nekaj ur prej je Obamov tiskovni predstavnik Jay Carney zatrdil, da ZDA ne bodo plačevale evropskih dolgov. Carney je dejal, da mora Evropa odločno in dokončno rešiti krizo, za kar ima finančne zmogljivosti in politično voljo.

Zavezanost k partnerstvu
Poleg dolžniške krize so govorili tudi o številnih drugih vprašanjih, kot so demokracija na Bližnjem vzhodu in severu Afrike, jedrski program Irana, sodelovanje v boju proti terorizmu in kriminalu, Sirija in drugo. V torek bo potekalo zasedanje Transatlantskega ekonomskega sveta, na katerem iščejo poti za okrepitev trgovine in gospodarskega sodelovanja ter razvojnega dialoga EU-ZDA o sodelovanju pri svetovnih razvojnih vprašanjih.

Obe strani sta v dolgi skupni izjavi potrdili zavezanost k partnerstvu in sodelovanju pri vseh vprašanjih, ki so jih obravnavali na vrhu, da zagotovijo večjo blaginjo in varnost za 800 milijonov državljanov. Oboji so zavezani k ukrepom za hitrejšo gospodarsko rast, pri čemer ZDA pozdravljajo ukrepe EU-ja za zagotovitev finančne stabilnosti v območju evra, EU pa se veseli ameriških ukrepov za srednjeročno proračunsko konsolidacijo.

Podpora tranziciji v arabskem svetu
ZDA in EU podpirajo tranzicijo, ki poteka v Egiptu, Tuniziji in Libiji, in se zavezujejo k podpori demokracije, miru, blaginje in gospodarske rasti na Bližnjem vzhodu ter severu Afrike. Udeleženci vrha sirske oblasti pozivajo k takojšnjemu prenehanju nasilja nad protestniki in pozdravljajo sporazum o politični tranziciji v Jemnu.

Pozivajo tudi k neposrednim pogajanjem med Palestinci in Izraelci in izražajo veliko skrb glede iranskega jedrskega programa, napovedujejo nadaljevanje diplomatskega pritiska in možnost "dodatnih" ukrepov proti Iranu ter so odločeni kaznovati odgovorne za načrtovanje napada na veleposlanika Savdske Arabije v ZDA.