Novo številko je Evropska agencija za bančni nadzor (Eba) objavila tik pred začetkom novega kriznega vrha EU-ja v Bruslju, ki naj bi bil tako kot niz zasedanj evropskih voditeljev v zadnjem letu in pol odločilen za usodo skupne valute.

Prvo oceno je evropski nadzornik bančnega trga objavil med zadnjim kriznim vrhom Unije 26. in 27. oktobra, ko je presodil, da bo treba v usklajeni akciji evropskim bankam zaradi nevarnosti, ki jo za bančne bilance pomeni poglabljanje dolžniške krize v evrskem območju, zagotoviti 106,4 milijarde evrov. S tem naj bi se količnik najbolj kakovostnega kapitala (Core Tier 1) dvignil na devet odstotkov.

Kriza se je razširila
A v vmesnem obdobju je dolžniška kriza svoje lovke stegnila vse do samega središča območja evra ter že zagrozila Španiji in Italiji, močno pa se je povečal tudi pritisk trgov na Francijo. Vse to poglablja negotovost in zaskrbljenost glede usode tesno prepletenega evropskega bančnega sistema, ki je močno vpet v dogajanje na trgu državnih obveznic.

Za dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke naj bi bilo treba po prvih ocenah zagotoviti 297 milijonov evrov, zdaj pa je Eba to številko dvignila na 320 milijonov evrov.

Največje potrebe po novem kapitalu imajo še naprej grške in španske banke (30 in 26,2 milijarde evrov). Nemške banke po novem potrebujejo 13,1 milijarde evrov (po prvi oceni 5,18 milijarde), francoske 7,3 milijarde evrov (prej 8,84 milijarde), italijanske pa 15,4 milijarde evrov (prvotno 14,77 milijarde).