Kot pojasnjuje, bi se v primeru, ko bi v lastništvo banke vstopil zasebni partner po zelo nizki ceni, zelo velik lastniški delež prepustil temu vlagatelju zelo poceni. Takrat bi se postavila dilema, ali država na to pristane in sprejme v zakup nastalo izgubo ali raje vstopi v dokapitalizacijo.

Če ne bodo zasebniki, bo pač država
Glede na sklepe vlade je sicer še naprej prednostni cilj sodelovanje zasebnega sektorja pri novi dokapitalizaciji banke. Če pa tega cilja ne bi bilo moč izpolniti in bi bilo treba zagotoviti ustrezno kapitalsko ustreznost, bi prišel v poštev vstop države - namreč, da se poda trgom jasen signal, da je NLB varna in trdna banka.

Po Adrii ostalo še 200 milijonov
Križanič sicer meni, da sodelovanje države pri dokapitalizaciji ni tako velika javnofinančna težava in bi bilo izvedljivo že v okvirih letošnjega proračuna. Vlada ima po dokapitalizaciji Adrie Airways v B-bilanci proračuna za take namene na voljo še nekaj nad 200 milijonov evrov.

"Dokapitalizacija skriva donos za davkoplačevalce"
Križanič še vedno tudi meni, da se pri sodelovanju države pri dokapitalizaciji NLB-ja skriva potencialni donos za davkoplačevalce. Po koncu krize bo namreč cena delnic NLB-ja po njegovih besedah narasla, banka pa bo začela kotirati na borzi, verjetno tudi kakšni od pomembnejših mednarodnih. Gre za varno in dolgoročno donosno naložbo, pravi.

Minister je sicer glede na lansko izgubo NLB-ja pričakoval kadrovske menjave v nadzornem svetu. Vsaj predsednik bi moral, po njegovem mnenju, odstopiti. Pri tem izrecno poudarja, da gre zgolj za njegova osebna pričakovanja, saj je za to pristojen AUKN.

144 milijonov evrov izgube v devetih mesecih
Letošnji devetmesečni rezultat - NLB je v prvih devetih mesecih ustvaril 113,9 milijona evrov izgube - je treba po Križaničevih trditvah še proučiti. Gre predvsem za razmerje med operativnim dobičkom, ki je bil pri 126,5 milijona evrov, in oblikovanimi rezervacijami, ki so bile pri 264,2 milijona evrov.

Križanič bi si želel več dejavnosti banke pri upravljanju s slabimi naložbami, da bi se tako zmanjšala potreba po oblikovanju rezervacij. Minister priznava, da se razmere na tem področju sedaj nekoliko izboljšujejo, saj so v banki okrepili delovanje oddelkov za prestrukturiranje naložb.

Križanič: Slaba banka je neumnost
Oblikovanje slabe banke za soočanje s problematiko slabih posojil se mu zdi neumnost, saj se je ta na Irskem, po njegovih besedah, izkazala za "tragedijo". Tudi analize Banke Slovenije ne kažejo na potrebo po slabi banki.