Novela zakona o bančništvu v slovenski pravni red prenaša določbe dveh evropskih direktiv, s katerimi se odpravljajo nekatere pomanjkljivosti evropskih bančnih predpisov, ki jih je razkrila finančna in gospodarska kriza.

Več nadzora nad bankami
Novela usklajuje zakonodajo z dvema evropskima direktivama, predlagane spremembe pa so nujne za vzpostavitev stabilnejšega bančnega sektorja in posledično za okrevanje gospodarstva. Med drugim bo Banka Slovenije dobila možnost, da od bank po potrebi zahteva višjo kapitalsko ustreznost od zakonsko predpisane, poleg tega bo lahko posegla v plače uprave ter predpisala ustrezno obveščanje trga o tveganosti posamezne banke.

SD: Stabilnejše banke, okrevanje gospodarstva
Predlagane spremembe so nujne, ker bi Evropska komisija v primeru zamude pri prenosu evropskih direktiv začela postopek zoper Slovenijo, se je strinjala Breda Pečan (SD) in ocenila, da bodo pripomogle k vzpostavitvi stabilnejšega bančnega sektorja in posledično k okrevanju gospodarstva.

Zares in SNS: Kaj je vlada delala doslej?
V razpravi je bilo sicer slišati številne kritike, da se ukrepa prepozno. Najbrž gre za evropsko ukrepanje z zamudo, je ocenil Alojzij Potočnik (Zares), medtem ko je Miran Györek (SNS) dejal, da sta bili direktivi sprejeti lani, zato je vlado vprašal, kaj je delala doslej.

Radovan Žerjav (SLS) je opozoril, da se zakon o bančništvu spreminja vsakega pol leta, z vsakimi spremembami zakonodaje pa se stanje slovenskega bančnega sistema slabša.

SDS: Rešitve ne odpravljajo bistvenih težav
Tudi Andrej Vizjak (SDS) je ocenil, da se s predlaganimi rešitvami ne odpravlja bistvenih težav slovenskega bančnega sistema. V Sloveniji se še vedno soočamo s kreditnim krčem, banke ne kreditirajo gospodarstva, tudi kreditiranje prebivalstva je okrnjeno, je dejal. Kot je ugotovil, zna vlada le prepisovati evropske direktive in se ni sposobna soočiti z realnimi težavami, medtem pa slovenske banke prosijo za vedno nove dokapitalizacije z davkoplačevalskim denarjem.