"Teh 12 milijard evrov trenutno ni privlačnih za bančni sektor," je povedal vodja portugalskega združenja bank Antonio de Sousa in pojasnil, da ima težave s kreditnim krčem država, saj se finančni sektor spoprijema z likvidnostnimi težavami in ne s pomanjkanjem kapitala.

Po njegovem mnenju bi pomoč zato bolj koristila pri zmanjševanju 40-milijardnega evrskega dolga portugalskih podjetij, ki so v lasti države.

Analitiki pa po drugi strani menijo, da banke ponujenih finančnih sredstev Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) nočejo sprejeti, ker se bojijo, da bodo s tem odprle vrata državi, ki bo tako dobila deleže v njihovih podjetjih.

"Banke ne želijo državnega poseganja v upravljanje in posojilno politiko, bojijo pa se, da bo javni kapital porušil občutljivo ravnovesje delničarjev," je obnašanje bank pojasnil ekonomist z lizbonske univerze Paulo Pinho. Po njegovih besedah nenaklonjenost bank do pomoči predstavlja tveganje za portugalsko gospodarstvo.

Slabe napovedi
Pričakovanja za portugalsko gospodarstvo niso nič kaj spodbudna in napovedi kažejo, da se bo letos skrčilo za 1,8 odstotka in prihodnje leto za 2,3 odstotka. "Z vidika gospodarske rasti je manko posojila tako resna grožnja kot negativni učinki proračunskih varčevalnih ukrepov," je povedal Pinho.

V zameno za posojilo EU-ja in IMF-a je portugalska vlada začela s sprejemanjem strogih varčevalnih ukrepov za zmanjšanje javnega dolga in stabilizacijo javnih financ.

Ker je tudi Portugalska postala ena izmed žrtev posojilne krize na evrskem območju, nima več dostopa do medbančnih posojil, zato lahko kratkoročna posojila dobi le od Evropske centralne banke. Do konca avgusta so banke od nje prejele več kot 46 milijard evrov, kažejo podatki portugalske centralne banke.