Začasni mehanizem za stabilnost evra (EFSF), ki bo imel po novem 780 milijard evrov kapitala in za 440 milijard evrov efektivne zmožnosti, so podprli že v desetih članicah evrskega območja, med drugim tudi v Sloveniji, vsi pa so čakali na odločitev v največjem evropskem gospodarstvu.

Za zakon je glasovalo 523 poslancev spodnjega doma nemškega parlamenta, 85 jih je bilo proti, medtem ko so se trije poslanci vzdržali. Devet poslancev na glasovanju ni bilo prisotnih.

Merklova je imela pred glasovanjem težave v lastnih vrstah, saj so nekateri poslanci iz vladajoče koalicije napovedali, da zakona ne bodo podprli. Ker so ji podporo pri glasovanju izrekli opozicijski socialdemokrati in Zeleni, se je zakonu sicer že pred tem obetala prepričljiva večina.

Mnogi so v uporu znotraj koalicije že videli slabitev položaja kanclerke, a so njeni poslanci v ključnem trenutku vseeno strnili vrste in podprli zakon. V 620-članskem bundestagu ima koalicija Merklove 330 poslancev.

Seznam glasovanja kaže, da je krepitev mehanizma za evro podprlo 315 poslancev koalicije, kar pomeni, da bi zakon šel skozi parlament tudi brez glasov opozicije. V nasprotnem primeru bi bili močno načeta avtoriteta kanclerke in njena sposobnost za uvajanje novih ukrepov za reševanje krize v evrskem območju.

V Nemčiji si sicer niso povsem na jasnem, kakšno večino potrebuje kanclerka za vladanje. Po mnenju nekaterih potrebuje 311 glasov iz lastnih vrst. Spet drugi so prepričani, da je dovolj 291 glasov, kar je en glas več, kot ga ima v parlamentu opozicija.

Merklova: Denar ne bo izgubljen
V krščanskih demokratih (CDU) in njenih koalicijskih partnerjih so si močno prizadevali prepričati peščico nasprotnikov v lastnih vrstah, da podprejo začasni mehanizem in s tem Merklovi prizanesejo s političnim ponižanjem, ki bi sledilo, če bi se morala vlada za lasten zakon zanesti na opozicijo.

Nasprotniki zakona so bili prepričani, da pomeni krepitev mehanizma metanje denarja stran za obubožane članice skupne valute, ki so že dobile precejšnje vsote za reševanje svojih finančnih težav, ki so v krizo pahnile celotno evrsko območje.

Merklova je zatrdila, da denar nemških davkoplačevalcev ne bo "izgubljen" za nov sveženj finančne pomoči Grčiji, čeprav ni mogla zagotoviti, da del posojil Grčiji ne bo odpisan, če bi se ta država morala spoprijeti z nadzorovanim bankrotom (default), kar je bojazen finančnih trgov.

Negotova podpora na Slovaškem
Do srede je EFSF podprlo deset držav: Belgija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Portugalska, Španija in Slovenija. V petek bo o njem glasovala Avstrija in naslednji teden Ciper, medtem ko bodo Estonija, Malta, Nizozemska in Slovaška glasovale oktobra.

Podpora na Slovaškem bi lahko predstavljala težavo, saj evroskeptiki v vladni koaliciji nasprotujejo EFSF-ju in se zavzemajo za izključitev Grčije iz evrskega območja. Da bi mehanizem začel veljati, ga morajo podpreti vse države z evrom.

Zasedba ključnih ministrstev
Medtem se bodo v Grčijo vrnili strokovnjaki t. i. trojke iz Evropske unije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki bodo nadaljevali pregledovanje grških javnih financ, od česar je odvisno izplačilo naslednje tranše posojila obubožani državi, vredne osem milijard evrov.

Grčija nujno potrebuje ta denar za poplačilo svojih računov in da se izogne plačilni nesposobnosti. Trojka naj bi sicer delo v Atenah sklenila do začetka naslednjega tedna.

Grški državni uslužbenci, ki nasprotujejo napovedanim varčevalnim ukrepom, so v pričakovanju prihoda trojke protestno zasedli stavbe ključnih ministrstev. Protestni uslužbenci so zasedli sedeže vseh glavnih ministrstev, med drugim resorjev za finance, razvoj, pravosodje, delo, zdravje, notranje zadeve in kmetijstvo.