V govoru o stanju v Evropski uniji na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu je predsednik Evropske komisije povedal, da so v zadnjih treh letih evropski davkoplačevalci namenili 4.600 milijard evrov za finančni sektor, zato je po njegovih besedah čas, da finančni sektor vrne prispevek družbi.

Barroso je povedal, da je zato komisija sprejela predlog za evropski davek na finančne transakcije, ki naj bi letno prinesel 55 milijard evrov. "Gre za vprašanje poštenosti. Če naši kmetje in delavci plačujejo družbi, mora tudi finančni sektor," je bil jasen.

Velika Britanija je sporočila, da bo "nasprotovala" davku na finančne transakcije. London pravi, da proti davku kot takemu ne nasprotuje, a da bi ga morali vpeljati globalno. Komisija je sporočila, da če bo Velika Britanija dala veto na davek, ga bodo uvedli le v evroobmočju.

Predsednik komisije je opozoril, da smo na ključni zgodovinski prelomnici, in če ne bomo šli naprej z integracijo, nas čaka fragmentacija. Zatrdil je, da zmoremo najti izhod iz krize. "Ne samo, da zmoremo - moramo," je poudaril.

Grčiji je treba pomagati
Barroso je zagotovil, da bo Grčija ostala članica evrskega območja, vendar pa mora "popolnoma in pravočasno" izpolniti zaveze, v zameno pa ji morajo druge države pomagati, kot so obljubile. "Grčija ni šprint, ampak maraton," je ponazoril Barroso in dodal, da potrebujemo "disciplino in solidarnost" ter "rast in stabilnost".

Opozoril je, da "smo na ključni zgodovinski prelomnici - če ne bomo šli naprej z integracijo, bomo soočeni s fragmentacijo". "Da, zmoremo najti izhod iz krize. Ne samo, da zmoremo - moramo!" je poudaril.

Po Barrosovem mnenju je dolžniška kriza predvsem kriza zaupanja v politiko, v zmožnost vodenja in odločanja. "Bolj kot kdaj koli obstaja nevarnost nacionalizma," je opozoril. "Kriza je politična. Je preizkus naše volje za to, da živimo in delamo skupaj".

"Obveznice stabilnosti"
Posredno se je zavzel tudi za ukinitev odločanja s soglasjem. "Ni dobro, da najpočasnejši narekuje ritem vseh," je dejal in poudaril, da ena država članica, ki ne želi več integracije, nima pravice zavirati drugih, ki želijo naprej.

Odločno je Barroso zavrnil predloge Berlina in Pariza o "gospodarski vladi območja evra". "Evropska komisija je gospodarska vlada unije in zagotovo ne potrebujemo več institucij," je poudaril. Ponovil je, da bo komisija kmalu predstavila predloge za skupne evrske obveznice, ki jih je imenoval "obveznice stabilnosti". Nekateri predlogi bodo izvedljivi na podlagi obstoječe pogodbe, nekateri pa bodo zahtevali spremembe pogodb.

V govoru je Barroso tudi spomnil, da bo ob koncu mandata komisije in parlamenta leta 2014 minilo sto let od prve svetovne vojne. Danes so take grozote po njegovih besedah nepredstavljive - ker je Unija jamstvo miru v Evropi.

"Barroso Levjesrčni"
Odzivi poslancev so bili različni. Nekateri so predsednika Komisije imenovali "Barroso Levjesrčni", drugi so ga ostro kritizirali, večina pa se mu je pridružila v kritiki vloge držav članic in pozivu h krepitvi institucij, torej komisije in parlamenta.

Slovenska evropska poslanka iz vrst evropskih socialistov Tanja Fajon je poudarila, da Unija s prepoznim in neodločnim ukrepanjem izgublja mlado generacijo, ki še verjame v Evropo. Opozorila je na to, da Barroso ni niti omenil Zahodnega Balkana. "Izgubljamo tudi države, ki trkajo na vrata Unije, države Zahodnega Balkana, ki imajo evropsko perspektivo, a njihove prihodnosti danes sploh niste omenili," je dejala.