V zadnjih dveh letih sta gospodarska kriza in z njo povezana dolžniška kriza močno zamajali politično stabilnost večino Evrope, je za TV Dnevnik poročala Maja Cestnik. Poleg Grčije in Italije so se zaradi slabšanja življenjskega standarda in množičnih nasprotovanj varčevalnim ukrepom po predčasnih volitvah morale posloviti vlade v še petih državah Evropske unije.

Že v začetku leta 2009 so slabe razmere v gospodarstvu na ulice pognale množice v Latviji, ki so vladi očitale nesposobnost pri spopadanju z recesijo. Vlada premierja Gomanisa je prva v Evropi pritiskom popustila in odstopila.

Po Latviji še Irska in Portugalska
Potem ko je prezadolžena Grčija prvič zaprosila za evropsko finančno pomoč, so jo recesija, bančne razpoke in luknje v državni blagajni zagodle še Irski. Dublin je moral lansko jesen zaprositi za finančno pomoč, kar je po osmih desetletjih na oblasti odneslo desnosredinsko Fianno Fail in premierja Briana Cowena.

Letos se je na »seznamu za odstrel« znašla Portugalska. Socialistični premier Socrates je zaradi hudega nasprotovanja varčevalnim ukrepom, ki bi jih moral sprejeti v zameno za mednarodno finančno pomoč, odstopil in za junij razpisal predčasne volitve.

Nova konservativna socialdemokratska vlada predvolilnih obljub o tem, da ne bo delala, tako kot reče Bruselj, seveda ne more izpolniti.

Tudi Slovenija ni izjema
Slovenija sodi v zgodbo prepleta medkoalicijskih spopadov in iz Bruslja narekovanih reform, povezanih z varčevanjem. Prav tako Slovaška, kjer so se kopja političnih obračunavanj oktobra dodobra nalomila na podpori evropskemu skladu za zaščito evra.

Premierki Rodičevi ni preostalo drugega, kot da se za podporo mehanizmu obrne na opozicijo, ta pa je v zameno zahtevala kaj drugega kot predčasne volitve, ki bodo marca prihodnje leto.