"Vsi voditelji so se strinjali o krepitvi preglednosti na plinskem trgu, tako da dobavitelji ne bodo mogli zlorabljati svojih položajev za kršenje zakonodaje EU-ja in ogrožanje energetske varnosti," je sporočil predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.
Vsi voditelji so se po Tuskovih besedah prav tako strinjali o krepitvi povezav, ki so nujne za dobro delovanje energetskega trga, in o pospešitvi podnebne diplomacije za zagotovitev uspešnega vrha decembra v Parizu.

Grčiji se čas izteka
Sicer pa so se na vrhu v Bruslju kar vrstila opozorila Atenam, da se čas in potrpljenje za iskanje rešitve iztekata. Dogovor bo predsednik grške vlade Aleksis Cipras nocoj skušal doseči še z voditelji ključnih držav in ustanov.

Grški premier Cipras je uspel s predlogom o sklicu minisestanka o Grčiji. Zgolj z voditeljema Nemčije in Francije ter predsedniki štirih evropskih institucij naj bi nocoj - iskal politično rešitev za vse bolj prazno državno blagajno. Tehnična pogajanja o reformah v zameno za izplačilo pomoči so zastala, odlivi depozitov z bank narasli, krepijo se špekulacije o ciprskem scenariju in izstopu iz evra, je za televizijski Dnevnik poročala dopisnica iz Bruslja Erika Štular.

"Ne pričakujte nobenih rešitev, nobenega preboja. To ni pravi okvir za to, odločitve sprejema evrska skupina in pri tem bo ostalo," je dejala nemška kanclerka Angela Merkel. S tem je morda skušala pomiriti nezadovoljstvo nepovabljenih na mini vrh. Če plačujemo vsi, ne morejo odločati le veliki, so protestirali. Tudi Slovenija, tretja do Grčije najbolj izpostavljena članica.

Cerar: Mini vrh o Grčiji ni najboljša pot
"Glede Grčije moramo vsi imeti enakopravno vlogo pri odločanju, minivrh ni najboljša pot, na kar bomo na diskreten način tudi opozorili," meni slovenski premier Miro Cerar.

In res sta medtem nezadovoljstvo zaradi izključenosti iz drevišnjih pogovorov o Grčiji danes v Bruslju že izrazila tudi Belgija in Luksemburg, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Jezen sem," je dejal belgijski premier Charles Michel in spomnil, da je njegova država za reševanje Grčije prispevala sedem milijard evrov. "Belgijska vlada mandata, da se pogajata v njenem imenu, ni dala niti Franciji niti Nemčiji," je še dodal. Luksemburški premier Xavier Bettel je glede minivrha podobno izjavil, da "bi si želel biti vključen", poroča STA.

Še več različnih pogledov je glede sankcij do Rusije, je poročala Erika Štular in nadaljevala, da gospodarske sankcije potečejo poleti oziroma jeseni. Slovenija še ne želi zdaj odločati o podaljšanju, ampak dati priložnost dogovoru iz Minska. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk meni, da "bomo Ukrajini najbolj pomagali, če bomo na Rusijo pritiskali s sankcijami, dokler ne bo upoštevala dogovora, sprejetega v Minsku". To dejansko pomeni, da bi sankcije veljale do konca leta, je še dejala RTV-jeva dopisnica.