Pričakovano mnenje se nanaša na švedski sistem kolektivnega pogajanja med podjetji in sindikati, ki vsako leto uskladita in zamrzneta plače. Sindikati po mnenju sodišča sicer imajo možnost, da za svoje delavce dosežejo višino plač iz domače kolektivne pogodbe tudi na tujem, vendar sodišče pri tem opozarja na določene omejitve.

Sindikalno delovanje mora biti zato motivirano z javnimi interesi, kot so zaščita delavcev in socialni dumping, predvsem pa mora biti proporcionalno. Znan je primer latvijskega gradbenega podjetja Laval, ki je zaposlovalo tudi švedske delavce. Laval je zaradi pritiska švedskega sindikata gradbeništva po zvišanju plač za švedske delavce do višine švedske kolektivne pogodbe celo bankrotiral.

Odločitev sodišča po omejevanju sindikatov so pozdravili bolj liberalno usmerjeni evropski politiki, ki menijo, da če Evropa želi doseči višjo gospodarsko rast in višjo stopnjo zaposlenosti, mora vzpodbujati konkurenco ne pa, da sili, da se morajo tuje družbe prilagajati zahtevam kolekivnih pogodb, na katere nikoli niso pristale.