Edino jamstvo za varnost Izraelcev je palestinska država, je slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon povedala na zasedanju zunanjih ministrov držav članic EU-ja. Kot je dodala, sta nujna trajno premirje v Gazi in resen pogovor o rešitvi dveh držav. Zasedanja se je udeležil tudi izraelski zunanji minister Izrael Kac.

"Kar se dogaja v Gazi, je test za našo kolektivno človečnost. Izraelskega ministra sem v razpravi pozvala, naj naredijo vse za ustavitev morije v Gazi," je povedala v izjavi med zasedanjem. To po njenem mnenju pomeni kršenje mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic. "Zato sem pozvala, da je nujno takojšnje premirje in pa zelo resen, verodostojen pogovor, kako naprej z mirovnim načrtom, mirovno konferenco, ki bo zagotovila tako varnost Izraelcev kot Palestincev z rešitvijo dveh držav," je dejala Fajon. V razpravi s Kacem pa je tudi jasno povedala, da je edino jamstvo za varnost Izraelcev palestinska država.

Poudarila je, da kljub trenutnemu zavračanju rešitve dveh držav, izraelski premier Benjamin Netanjahu namreč tej rešitvi nasprotuje, pritisk narašča.

Borrell: Začeti moramo govoriti o konkretnem načrtu rešitve dveh držav na Bližnjem vzhodu

"Nehati moramo govoriti o mirovnem procesu, začeti moramo govoriti o konkretnem procesu rešitve dveh držav," pa je ob prihodu na zasedanje v Bruslju dejal Borrell. Glede nasprotovanja izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja oblikovanju palestinske države in s tem rešitvi dveh držav je poudaril, da se zanjo zavzemajo Združeni narodi in celotna mednarodna skupnost.

O tem so ministri v Bruslju govorili tudi z izraelskim ministrom Kacem, ki se je zunanjim ministrom EU-ja pridružil v delu zasedanja. "Kakšne druge rešitve imajo v mislih? Da vsi Palestinci odidejo, da vse pobijejo?" je vprašal Borrell. "Miru in stabilnosti ni mogoče zgraditi zgolj z vojaškimi sredstvi," je še poudaril.

Osrednji del načrta je poziv k "pripravljalni mirovni konferenci", ki naj bi jo organizirali Evropska unija, Egipt, Jordanija, Savdska Arabija in Arabska liga, k organizaciji pa naj bi bili povabljeni tudi ZDA in Združeni narodi. Konferenca bi potekala, tudi če bi Izraelci ali Palestinci zavrnili sodelovanje na njej, vendar bi se z obema stranema med pripravljanjem mirovnega načrta posvetovali glede vseh točk. V internem dokumentu, ki so ga videli nekateri mediji, je jasno navedeno, da mora biti ključni cilj takšnega mirovnega načrta ustanovitev neodvisne palestinske države, ki bi "v miru in varnosti sobivala z Izraelom". V njem je tudi predlog, da bi morali vsi udeleženci mirovne konference določiti posledice za obe strani, glede na to, ali bosta sprejeli ali zavrnili načrt, a ni navedeno, kakšne bi lahko bile te posledice.

Pomen vzpostavitve izraelske in palestinske države na Bližnjem vzhodu so ob prihodu v Bruselj poudarjali tudi zunanji ministri članic. Vodja nemške diplomacije Annalena Baerbock je dejala, da je rešitev dveh držav edina mogoča rešitev. "Tisti, ki ne želijo niti slišati o tem, niso predstavili še nobene alternative," je povedala.

Da je vzpostavitev dveh držav edini način za trajen mir na območju, je poudarila tudi belgijska zunanja ministrica Hadja Lahbib, katere država trenutno predseduje Svetu EU-ja. Podobno je menil francoski zunanji minister Stephane Sejourne, ki je Netanjahujeve izjave označil za skrb vzbujajoče. "Treba je vzpostaviti palestinsko državo z varnostnimi zagotovili za vse," je dejal.

Več jih je opozorilo tudi na slabe humanitarne razmere v Gazi, ki jo izraelska vojska silovito obstreljuje vse od napada palestinskega islamističnega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra lani. "Humanitarne razmere ne bi mogle biti slabše," je povedal Borrell. O tem je v nedeljo po telefonu govoril s koordinatorico Združenih narodov za humanitarno pomoč za Gazo Sigrid Kaag, ki bo razmere v Gazi predstavila tudi na zasedanju v Bruslju.

Al Maliki za sankcije proti Netanjahuju

Palestinski zunanji minister Rijad Al Maliki je svojim ministrskim kolegom iz članic EU-ja dejal, naj pozovejo k premirju v Gazi, pozval pa je tudi k sankcijam proti izraelskemu premierju zaradi njegovega zavračanja rešitve dveh držav na Bližnjem vzhodu.

"Od vas pričakujem, da pozovete k premirju in si prizadevate za to. Od vas pričakujem, da obsodite izjavo izraelskega premierja Netanjahuja, da zavrača rešitev dveh držav. Od vas pričakujem, da začnete razmišljati o sankcijah proti Netanjahuju in drugim, ki uničujejo možnosti za rešitev dveh držav in mir na Bližnjem vzhodu," je svoja pričakovanja pred srečanjem z ministri članic EU-ja pojasnil Al Maliki.

Po njegovih besedah je ključno premirje, saj vsak dan odlašanja pomeni dodatne žrtve med Palestinci. Ob tem je opozoril na težke razmere v Gazi, pa tudi na vse slabše razmere na zasedenem Zahodnem bregu.

Kac rešitve dveh držav ni omenil

Kac je ob prihodu na zasedanje pojasnil, da želi z ministri razpravljati o dveh ključnih zadevah. Pozvati jih namerava k podpori Izraelu pri "uničenju teroristične organizacije Hamas", poleg tega pa bo z njimi govoril tudi o prizadevanjih za izpustitev talcev, ki jih je Hamas zajel med napadom na Izrael v začetku oktobra lani. Izraelski minister v kratki izjavi ob prihodu, med katero ni odgovarjal na vprašanja, ni spregovoril o nasprotovanju izraelskega premierja Netanjahuja rešitvi dveh držav na Bližnjem vzhodu.

Jordanski zunanji minister Safadi pa je ob prihodu v Bruselj zaradi tega pozval k ukrepanju proti Izraelu. "Čas je, da se svet postavi na stran miru, pravice ljudi v regiji do življenja v miru, dostojanstvu in varnosti ter ukrepa proti strani, ki nasprotuje temu," je povedal. Tudi od kolegov v EU-ju pričakuje, da se bodo postavili na stran miru, mednarodnega prava in pravice, zahtevali prekinitev ognja ter sodelovali pri dobavi zadostnih količin humanitarne pomoči v Gazo in načrtu za zagotovitev miru na območju. "Vsi vedo, da je edina pot naprej celovit mir na temelju rešitve dveh držav," je poudaril Safadi.

Načelna podpora operaciji v Rdečem morju

Zunanji ministri so se načelno strinjali o vzpostavitvi operacije EU-ja za zagotavljanje varnosti v Rdečem morju, kjer jemenski hutijevci napadajo tovorne ladje, je sporočil Borrell, ki pa ni želel napovedati, kdaj bi operacija lahko začela delovati.

Dogajanje v Rdečem morju je bilo "visoko na agendi" današnjega zasedanja, je povedal Borrell. "Načelno smo se strinjali o vzpostavitvi pomorske varnostne operacije," je pojasnil. Nihče od ministrov ni bil proti, je pa možno, da katera od članic ne bo sodelovala, je dejal visoki zunanjepolitični predstavnik.

Z ministri so razpravljali o različnih možnostih delovanja misije. Zdaj bo treba torej določiti, kako bo delovala, med drugim, kako bo lahko posredovala v primeru napada. Odločiti pa se bo treba tudi, katera članica bo vodila operacijo.