Pri branju strategije zbodeta dve stvari. Prvo, v poglavju Razvojna vizija Slovenije je zapisano, da se Slovenija zavzema za postopno utrjevanje federalne politično-ekonomske ureditve Evropske unije kot skupnosti suverenih držav. Zanimivo je, da sta v tem stavku skupaj uporabljeni besedi federalne in suverenih, ki pa se med seboj izključujeta.

Federalna skupnost držav ne more biti skupnost suverenih držav. Recimo, Florida, ki je zvezna država v ZDA, ni suverena država, ampak je del federalne države. Sicer ima določeno stopnjo avtonomije, ne deluje pa suvereno, saj npr. ne vodi sama zase zunanje politike.

S prenosom suverenosti do institucij
Vladi smo zastavili vprašanje, kako si predstavlja federalno Evropo suverenih držav. V odgovoru so zapisali, da so želeli povedati, da se zavzemajo za ureditev EU-ja, ki bo izhajala iz spoštovanja suverenosti držav EU-ja, ob tem pa naj bi se na področjih, kjer se bodo članice prostovoljno odpovedovale suverenosti, oblikovale ustanove, ki bodo sposobne učinkovitejšega odločanja in upravljanja skupnih zadev EU-ja.

No, dejstvo je, da smo na EU že prenesli določen del suverenosti in institucije so že v veliki meri izoblikovane, tako da ta pojasnila vseeno niso nič novega.

Zavzemanje za to, kar že obstaja
Naprej pojasnjujejo, da bi s tem med drugim poenostavili odločanje in poudarili večjo vlogo parlamenta ter s tem zmanjšali demokratični primanjkljaj. Na vprašanje federalizma in suverenosti ne gledamo kot na izključujočo dilemo “ali-ali”, pravi odgovor. Države članice po mnenju vlade še vedno ostajajo suverene države, čeprav so prenesle izvrševanje nekaterih suverenih pravic na skupnost. Ravno zaradi tega govorimo o federativnih elementih v EU-ju. V zaključku je še zapisano, da je federalno Evropo v strategiji treba razumeti glede na razmerja v EU-ju. Po mnenju piscev strategije gre za iskanje pravega ravnotežja med federativnimi elementi politične strukture in suverenostjo držav.

Pa smo končno prišli do jasnega odgovora, vlada se torej ne zavzema za utrjevanje federalne politične ureditve skupnosti suverenih držav, kar je paradoksalno, zato še vedno ostaja vprašanje, zakaj so to napisali v strategijo, ampak za iskanje ravnotežja med federativnimi elementi in suverenostjo. Na kratko, zavzema se za to, kar EU že je.

Pri omembi krščanstva je vladnim strategom spodletelo
Pod istim poglavjem, a v naslednji točki, je opaziti naslednjo nejasnost. Slovenija si želi, sodeč po strategiji, da članice pristajajo na vladavino prava, skupne institucije in dogovorjene politike EU-ja. Naprej je zapisano, da to vključuje tudi moralno soglasje glede skupnih evropskih vrednot, ki poudarjajo predvsem visoko raven libertarnih pravic in prevladujoče krščanske kulture. Človek se spotakne ob zavzemanju Slovenije za prevladujočo krščansko kulturo.

Zanimalo nas je, na podlagi česa so to zapisali, in dobili smo pojasnilo, da citirani odstavek ne pomeni, da se Slovenija zavzema za omembo krščanstva v Evropski ustavi, saj Slovenija meni, da skupnost, ki vključuje ali želi vključevati tudi države, kjer prevladujoča religija ni krščanstvo, tega ne more zapisati v svoj pravni temelj. Hoteli so povedati, da mora EU temeljiti tudi na skupnih vrednotah - libertarnih in krščanskih - ter priznali, da izbira zadnje besede verjetno ni bila najbolj posrečena, saj bi lahko govorili o posameznih vrednotah, ki seveda niso lastne izključno kršanstvu (solidarnost, pravičnost itd.).

Cerkev ločena od države, zakaj potem omemba krščanstva?
V Sloveniji je po ustavi cerkev ločena od države, zato vlada v svoj dokument verjetno sploh ne bi smela napisati, da se zavzema za krščanske vrednote, a o tem v pojasnilu vlade ni bilo ne duha ne sluha. Verjetno bi se bilo nad omembo krščanstva težje obregniti v primeru Irske, ki ima v svoji ustavi jasno opredeljeno, da je njihova država utemeljena na krščanskem izročilu.

M. K.