Evropska komisija naj bi se na decembrski uradni predlog Slovenije za spremembo zaveze glede privatizacije NLB-ja odzvala zelo kmalu. Obe strani bosta sicer še poskušali doseči ustrezen dogovor. Če to ne bo mogoče, pa lahko komisija od Slovenije zahteva izterjavo nezakonite državne pomoči NLB-ju.

Slovenski predlog, ki vključuje prošnjo za znaten odlog predvidene delne prodaje banke in imenovanje upravljavskega zaupnika, naj bi bil za Bruselj neustrezen. Komisija namreč po neuradnih informacijah resno dvomi, da je lahko ta predlog enakovreden prvotni prodajni zavezi. Prav tako naj bi komisija v prihodnjih dneh sprožila preiskavo.

Ministrica začudena nad medijskimi objavami
Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je ob objavi neuradnih podatkov o bruseljskih zadržkih dejala, da jih vsebinsko ne more komentirati, saj uradni odgovor še čakajo. "Me pa je presenetilo zaporedje dogodkov, saj bi bilo prav, da bi najprej prejeli uradni odgovor in šele potem brali odzive v medijih," je dejala.

Glede preiskave je dejala, da je v takih situacijah to nekaj običajnega in da glede postopkovnih zadev za Slovenijo ni presenečenj, saj je znano, da bi morala Slovenija v skladu z zavezami v zameno za bruseljsko odobritev državne pomoči NLB-ju v času krize leta 2013 prodati 75 odstotkov minus eno delnico banke, in sicer najmanj 50 odstotkov do konca lanskega leta, preostanek pa do konca tega leta.

Neizpolnjene obljube
Ker polovičnega deleža banke ni prodala do konca lanskega leta in ni izvedla predvidenega protiukrepa prodaje balkanskih bank NLB-ja, je zdaj državna pomoč NLB-ju iz leta 2013 nezakonita.

V prihodnjih dneh naj bi komisija sprožila poglobljeno preiskavo. Po sprožitvi preiskave imajo Slovenija in vse zainteresirane strani mesec dni časa za komentarje. V komisiji po neuradnih informacijah upajo, da bodo med preiskavo s slovenskimi oblastmi konstruktivno sodelovali in da jim bo uspelo doseči ustrezen izid. Komisija lahko od Slovenije tudi zahteva izterjavo nezakonite pomoči, če ji te ne uspe izterjati, pa lahko komisija sproži tudi postopek zaradi kršitve evropske zakonodaje. Ta se začne s prvim opominom in lahko konča na Sodišču EU-ja.

"Računamo na konstruktiven dialog"
Ministrica je poudarila, da je trenutno najpomembneje, da se ne prejudicira izida preiskave, s prejetjem uradnega odgovora pa se bodo odprle nove možnosti za konstruktiven dialog. Začudena je, da je komisijo zmotilo, da Slovenija še ni imenovala zaupnika za NLB, saj je to del predlogov, ki jih je Slovenija poslala in nanje še ni prejela odgovora.

Po prejetju uradnega odgovora komisije bo imela Slovenija mesec dni časa za odgovor nanj, preden bo komisija sprejela dokončno odločitev. Ministrica pa poudarja, da so možnosti za iskanje rešitev odprte in da kljub različnim pogledom tudi na Evropski komisiji razumejo položaj v Sloveniji in konstruktivno pomagajo pri iskanju rešitev, ki bi bile za obe strani primerni.

Komisijo skrbi učinkovitost slovenskih ukrepov
V Bruslju naj bi imeli med drugim pomisleke glede tistega dela slovenskega predloga, ki se nanaša na to, naj se vsi preostali ukrepi, ki so se iztekli lani, na primer prepoved novih prevzemov, ne podaljšajo. Če se že podaljša obdobje prestrukturiranja, naj bi se namreč podaljšali tudi vsaj nekateri ukrepi. Poleg tega je v primeru dogovora o novi prodajni zavezi zaradi novih okoliščin in verjetnega dodatnega izkrivljanja konkurence pričakovati dodatne kompenzacijske ukrepe.

Komisija po neuradnih navedbah tudi meni, da imenovanje upravljavskega zaupnika ni enakovredno odlogu spremembe lastništva banke, in poudarja dejstvo, da slovenske oblasti tega zaupnika še niso imenovale, kar pomeni, da je pričakovati zamude in obdobje, ko ne bo ne prodaje ne zaupnika. Prav tako naj bi bili v Bruslju skeptični glede uspešnosti slovenskih ukrepov v povezavi s korporativnim upravljanjem.