Nova evropska pogodba je nastala na pogorišču evropske ustave, ki naj bi zagotovila institucionalno prenovo Evropske unije, a so jo leta 2005 na referendumu zavrnili Francozi in Nizozemci. Temu je sledila Lizbonska pogodba, ki so jo voditelji vlad in držav članic Evropske unije podpisali 13. decembra 2007 v portugalski prestolnici.

Reinfeldt: Unija pripravljena na nove izzive
Predsedujoči Evropski uniji, švedski premier Fredrik Reinfeldt je ob uveljavitvi Lizbonske pogodbe poudaril, da se v Evropi s tem "začenja novo obdobje" in da je z novo pogodbo Evropska unija pripravljena na nove izzive. "Z Lizbonsko pogodbo evropski državljani dobivajo Unijo, ki bo lahko upoštevale potrebe 27 članic po transparentnosti, demokratičnosti in učinkovitosti. Unijo, ki se bo lahko bolje spopadala z izzivi globalizacije," je zapisal Reinfeldt.

"Dolgotrajna prizadevanja za dosego novega evropskega okvirja so končana. Zdaj se začenja novo obdobje," je poudaril predsedujoči EU, ki se bo v Lizboni udeležil slovesnosti ob uveljavitvi nove evropske pogodbe. "Danes je prvi dan za učinkovitejšo, modernejšo in bolj demokratično Evropsko unijo - za vse državljane," je še dodal.

Švedski zunanji minister Carl Bildt je v ločeni izjavi zapisal, da EU postaja močnejša, saj dobiva boljše institucije za ukvarjanje z zunanjo politiko, tako v Bruslju kot v državah po svetu. "To Evropi daje večjo težo," pravi Bildt.

Barroso: Unija se bo lahko usmerila v reševanje krize
Zadovoljstvo ob uveljavitvi Lizbonske pogodbe je danes izrazila tudi Evropska komisija. Njen predsednik Jose Manuel Barroso je poudaril, da se bo v Evropski uniji končno lahko umirila razprava o institucijah, povezava pa bo ves svoj trud lahko vložila v gladek izhod iz gospodarske in finančne krize ter v uresničitev svoje strategije za vzdržnejšo rast do leta 2020.

Evropska komisija opozarja tudi na vrsto novih pravic, ki jih pogodba prinaša državljanom EU-ja. Ti bodo zaradi novega statusa Listine o temeljnih pravica bolje zaščiteni, med prebivanjem v tujini bodo deležni diplomatske in konzularne zaščite, s pogodbo pa se članice tudi zavezujejo k vzajemni pomoči v primeru naravnih nesreč ali nesreč, ki jih je povzročil človek.

Jacques Delors razočaran nad pogodbo
Dolgoletni predsednik Evropske komisije in ena najbolj spoštovanih osebnosti v zgodovini Evropske unije Jacques Delors je izrazil razočaranje nad Lizbonsko pogodbo. Delors, ki je Evropsko komisijo vodil med letoma 1985 in 1995, je dejal, da je nova pogodba komaj kaj več kot korak v pravo smer.

Dejal je, da dokument podpira "bolj iz načelnih razlogov kot iz resničnega navdušenja nad njim" in da so krivci za takšno pogodbo tudi državljani Unije, "ki nimajo občutka za to, kaj je pomembno za Evropo". "Če Evropejci želijo svojim vnukom prepustiti Unijo, ki bo razmeroma bogata, a brez resničnega vpliva na svetovnem prizorišču, je to njihova odgovornost," je prepričan Delors.

Imenovanje Van Rompuya odlična potreza
Nekdanji predsednik Evropske komisije pa podpira imenovanje Belgijca Hermana Van Rompuya na čelo Evropskega sveta. Kot pravi, je jasno, da je njegova naloga predsedovati in spodbujati postopek odločanja med voditelji članic EU-ja, ne pa biti izvršilni predsednik, kakršen je na primer predsednik ZDA. "Izbira kandidata, ki bi deloval tako, bi ustvarila precej napetosti in po šestih mesecih bi bilo vse ohromljeno. Voditelji so se zato odločili prav," je povedal Delors.