Prenova Evropske unije je bila zaradi novih svetovnih izzivov in povečanja števila držav članic Unije nujno potrebna, in potem ko je z zavrnjenima referendumoma v Franciji in na Nizozemskem leta 2005 v vodo padla ideja o evropski ustavi, so voditelji vlad in držav članic Evropske unije 13. decembra 2007 v portugalski prestolnici podpisali Lizbonsko pogodbo.

Takoj po podpisu so stekli postopki ratifikacije pogodbe v vsaki od držav članic, vendar so se najprej zapletli z Irsko, ki je na referendumu maja leta 2008 pogodbo zavrnila. Irci so pogodbo nato na drugem referendumu 2. oktobra letos le podprli, zapletlo pa se je še pri Češki, ki ni hotela ratificirati pogodbe. Ko so ji v Evropi obljubili, da bo izvzeta iz Listine o temeljnih pravicah, ki je del nove evropske pogodbe, je tudi češki predsednik ratificiral pogodbo.

Lizbonska pogodba prinaša ogromno sprememb delovanja Evropske unije, po mnenju poznavalcev pa so te spremembe veliko globlje, kot se večina predvsem voditeljev članic Evropske unije sploh zaveda.

Predsednik in zunanja ministrica Evropske unije
Lizbonska pogodba uvaja dva nova vodilna položaja, prvega stalnega predsednika Evropskega sveta in visokega predstavnika za zunanje zadeve in varnostno politiko oziroma zunanjega ministra EU-ja. Predsednik Evropskega sveta bo imel dveinpolletni mandat, ki je lahko enkrat obnovljen, funkcija pa bo nezdružljiva s katero koli drugo nacionalno fukncijo. Evropski voditelji so sredi novembra na ta položaj imenovali Belgijca Hermana Van Rompuya, ki bo uradno začel delati 1. januarja drugo leto.

Visoki predstavnik za zunanjo in varnostno politiko, ki bo tudi podpredsednik Evropske komisije (opravljal bo delo zdajšnjega visokega predstavnika za zunanjo politiko in komisarja za zunanje odnose), bo izvoljen za pet let hkrati z novo komisijo in bo stalni vodja Sveta ministrov za zunanje zadeve. Ta bo ločen od Sveta ministrov za splošne zadeve, ki mu bo še vedno predsedovalo rotirajoče predsedstvo. Predvidena je tudi vzpostavitev skupne diplomatske službe. Zunanja ministrica EU-ja je postala Britanka Catherine Ashton, ki je z uveljavitvijo pogodbe že začela delovati.

Unija bo lahko pristopila k mednarodnim sporazumom
Z novo pogodbo Evropska unija dobiva enotno pravno entiteto, saj se bosta v eno zlili dve pravni osebi - Evropske skupnosti in Evropska unija. Skupna pravna entiteta bo Evropski uniji omogočala podpisovanje mednarodnih sporazumov.

Evropski svet in Evropska centralna banka bosta postala uradni ustanovi, tako da bo teh po novem sedem (poleg omenjenih dveh še Evropska komisija, Evropski parlament, Svet Evropske unije, Sodišče Evropskih skupnosti in Računsko sodišče). Sodišče Evropskih skupnosti se bo preimenovalo v Sodišče EU-ja, Svet EU-ja pa v Svet ali Svet ministrov.

Predvidena so tri nova mesta generalnih pravobranilcev na Sodišču evropskih skupnosti, od tega eno stalno mesto za Poljsko. Zdaj je mest osem, pet stalnih zasedajo največje stare članice, na preostalih pa rotirajo vse druge.

Trije stebri so preteklost
Odpadli bodo trije stebri Evropske unije (Evropska skupnost, Skupna zunanja in varnostna politika ter pravosodje in notranje zadeve), okrepila pa se bo pristojnost EU-ja v drugem in tretjem stebru.

Okrepili bodo odločanje s kvalificirano večino na račun soglasja. Za kvalificirano večino bo potrebnih 55 odstotkov držav in 65 odstotkov prebivalcev, če Svet ne odloča na podlagi predloga komisije, pa je potrebna večina 72 odstotkov držav in 65 odstotkov prebivalstva. Soglasje bo še vedno ostalo na najobčutljivejših področjih, kot sta skupna zunanja in varnostna politika.

Pogodba predvideva tudi zmanjšanje števila članov Evropske komisije, a je Evropski svet decembra 2008 po prvotni zavrnitvi irskih volivcev odločil, da bo vsaka članica zadržala svojega komisarja tudi po uveljavitvi pogodbe. Zagotovljeno komisarsko mesto je bil namreč irski pogoj za razpis drugega referendum.

Evropski parlament bo imel večjo vlogo
Okrepila se bo vloga Evropskega parlamenta, ki bo imel poslej 750 poslancev in predsednika. V parlament bo prišlo 18 novih poslancev iz 12 držav, med njimi je tudi Slovenija, ki bo imela enega poslanca več. 18 novih poslancev bo najprej le opazovalcev, ki bodo lahko nastopali na zasedanjih odborov, ne pa tudi na plenarnih zasedanjih, poleg tega ne bodo mogli pripravljati dopolnil ali poročil. Tudi glasovati bodo smeli šele, ko bo njihov status uradno potrjen, to pa zahteva vnovično potrditev vseh 27 voditeljev in ratifikacijo v državah članicah. Kdaj se bo to zgodilo, še ni jasno.

Z novo pogodbo se povečuje tudi število področij, na katerih mora akt, ki ga predlaga Evropska komisija, odobriti Evropski parlament. Evropski parlament bo tako po novem soodločal na področju zakonitih migracij, policijskega sodelovanja, prometa, zaščite osebnih podatkov in intelektualne lastnine. Gre za podvojitev vpliva in vloge parlamenta, ki bo s članicami enakopravno soodločal pri sprejemanju kar 90 odstotkov evropske zakonodaje in bo imel podobne pristojnosti kot Svet EU-ja. Po novem bo parlament soodločal tudi pri kmetijski politiki, zato poznavalci pričakujejo, da bodo spremembe na tem področju v prihodnje hitrejše kot doslej, pričakujejo pa tudi, da s tem nekatere države članice ne bodo povsem zadovoljne.

Države lahko izstopijo iz Unije
V Lizbonski pogodbi ni omembe simbolov EU-ja (zastava in himna), vsebuje pa tudi klavzulo o izstopu, ki državam članicam omogoča, da zakonito in uradno končajo članstvo v Uniji, ter krepi vlogo državnih parlamentov glede evropskih zadev. Lizbonska pogodba prinaša tudi več posluha za mnenje državljanov, saj bo lahko milijon državljanov iz več držav članic z državljansko pobudo pozvalo Evropsko komisijo, naj pripravi nove predloge.