Jose Manuel Barroso je ob koncu prvega dne vrha Unije v Bruslju poudaril tudi, da ga uveljavljanje nove pogodbe ne spominja le na maraton, temveč maraton z ovirami. In zdaj je po njegovih besedah odpravljena še zadnja med njimi, tako da bo lahko Lizbonska pogodba tudi uradno kmalu ugledala luč sveta, če temu ne bo nasprotovalo češko ustavno sodišče.

Reinfeldt: Nov krog ratifikacij ni potreben
Predsedujoči Evropski uniji, švedski premier Fredrik Reinfeldt pa je ob tej priložnosti zagotovil, da rešitev za Češko, to je upoštevanje zahteve njenega predsednika Vaclava Klausa o izvzetju Češke iz listine o temeljnih pravicah, ne zahteva novega kroga ratifikacij Lizbonske pogodbe v državah članicah. Dogovor, sklenjen na vrhu, je po njegovih besedah sprejemljiv za vse države, tudi češke sosede.

Evropski voditelji so se v Bruslju namreč dogovorili o zahtevah Češke glede Lizbonske pogodbe, da bi zagotovili podporo evroskeptičnega češkega predsednika Vaclava Klausa.

Češka pogojna izjema?
Voditelji držav članic Evropske unije, med njimi tudi slovenski premier Borut Pahor, so se zbrali na vrhu v Bruslju, kjer sta glavni temi pogovorov Lizbonska pogodba in dogovor o nastopu na vrhu o podnebnih spremembah, ki bo decembra v Köbenhavnu.

Po navedbah diplomatskih virov, ki so potrdili dogovor, naj pri Češki ne bi šlo za enak pristop kot v primeru Irske, saj bodo zagotovila za Irsko postala del Lizbonske pogodbe avtomatsko ob uveljavitvi naslednje pristopne pogodbe EU-ja. Tokrat naj bi šlo za pogojno izjemo, saj naj bi ob uveljavitvi naslednje pristopne pogodbe Češka imela možnost odpreti vprašanje izjeme, a se bodo s tem morale strinjati tudi druge države.

Buzek: Novembra zaslišanja komisarjev
Predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek je po srečanju z voditelji vlad in držav EU-ja izrazil upanje, da bodo kmalu opravili še z zadnjo oviro na poti do uveljavitve Lizbonske pogodbe in dejal, da bi bilo treba potrditi predlog o izvzetju Češke iz listine o temeljnih pravicah, kar na pobudo evroskeptičnega Klausa zahteva Praga.

Po Buzkovih besedah je Evropski parlament v vsakem primeru pripravljen že 25. novembra začeti zaslišanja kandidatov za evropske komisarje in jih končati v osmih dneh, s čimer je verjetno nakazal, da parlament za začetek postopkov potrebuje predvsem jasno zagotovilo, da bo pogodba začela veljati.

Na vrhu se voditelji dogovarjajo, kako ustreči Češki, da bo ta kot zadnja le ratificirala Lizbonsko pogodbo in tako zagotovila nemoteno delovanje Evropske unije. Ker pa Češka v nobenem primeru ta teden ne more končati ratifikacije pogodbe, saj bo ustavno sodišče o njeni skladnosti s češko ustavo odločalo šele v torek, voditelji vsaj uradno ne bodo govorili o imenih kandidatov, ki naj bi prevzeli dolžnosti predsednika in zunanjega ministra povezave, ki ju uvaja Lizbonska pogodba, in bi bila sicer v ospredju.

Težavi z Lizbonsko pogodbo na Češkem sta dve. Poleg tega, da ustavno sodišče še preučuje zahtevo skupine čeških senatorjev o presoji skladnosti dela pogodbe in jo bo sprejelo prihodnji torek, pa Klaus zaradi Beneševih dekretov zahteva izvzetje Češke iz listine o temeljnih pravicah. O tem naj bi voditelji skušali najti dogovor, a švedsko predsedstvo noče izdati, kakšna naj bi bila ta rešitev. Pojavljajo se govorice, da naj bi bila rešitev podobna kot v primeru Irske, kjer bi problem Češke rešili s politično izjavo in jo nato naknadno vključili v protokol pogodbe.

Švedska mora biti previdna
Politični analitiki opozarjajo, da mora biti Švedska pri reševanju problema izjemno previdna, saj gre za občutljivo vprašanje, ki lahko odpre Pandorino skrinjico frustracij glede Lizbonske pogodbe v vseh članicah Unije. Slovaška je namreč že nakazala, da želi biti obravnavana enako kot Češka, Madžarska pa je napovedala blokado odločitev, ki bi se kakor koli nanašale na Beneševe dekrete.

Kako na vrh o podnebnih spremembah?
Evropski voditelji skušajo preseči razlike, ki so nastale med njimi glede vsote, ki bi jo morala plačati vsaka članica, da bi državam v razvoju pomagala v boju proti podnebnim spremembam.

Zaveze za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v ozračje v državah v razvoju so ključne za dober dogovor o tem na svetovni ravni na konferenci, ki bo decembra potekala v Köbenhavnu. Države v razvoju namreč niti niso odgovorne za problem globalnega segrevanja niti ga niso sposobne rešiti same, zato potrebujejo pomoč razvitih držav, ki pa so dober mesec dni pred začetkom konference v slepi ulici pri iskanju odgovora na vprašanje, kako si bodo to breme razdelile.

Evropska unija si mora razdeliti breme
Če bi Evropska unija v boju proti podnebnim spremembam rada ohranila vodilno vlogo, se mora čim prej izreči o tem, koliko bo prispevala državam v razvoju in kako si bo to breme razdelila. Vendar pa bo dogovor zelo težak, saj večina članic Unije meni, da ni dobro prehitevati s številkami, dokler o tem ni govora na globalni ravni. RTV-jeva dopisnica iz Bruslja Meta Dragolič poroča, da so glede notranje delitve članice razdeljene na skupino, ki jo vodijo Belgija, Nizozemska in Nemčija in se zavzemajo za dogovor o ključu delitve šele po Köbenhavnu, ter na nove članice na čelu s Poljsko, ki si želijo številke, in to že na tem vrhu.

Tudi predsedstvo Unije je prepričano, da ni potrebe po številkah, dokler ni globalne razprave o problemu, tako da na vrhu ni pričakovati konkretnih dogovorov in številk. Najverjetneje bodo voditelji tako sprejeli vmesne, precej ohlapne odločitve o načelu notranje razdelitve podnebnega financiranja, ki naj bi temeljila na kombinaciji upoštevanja sposobnosti plačevanja in odgovornosti za zmanjšanje izpustov, ki bodo sprejemljive za vse, dorekli pa jih bodo do decembrskega vrha.

Poljski finančni minister Jacek Rostowski je za BBC dejal, da so vzhodne članice pripravljene blokirati dogovor, če bogatejše članice ne bodo plačale pravičnejšega dela, še prej pa je madžarski premier Gordon Banjai potrdil, da enakovredne delitve bremena stroškov med vsemi 27 članicami EU-ja ne bodo upoštevali.