Po vsej Grčiji potekajo protesti proti novemu svežnju varčevalnih ukrepov, ki ga je grški parlament sprejel v torek. Večina protestnikov v Atenah je mirnih, peščica pa je metala bencinske bombe in za seboj zapustila sled gorečih smetnjakov ter zažgala najmanj dva avtomobila. Policija je pred parlamentom odgovorila s solzivcem. Besna množica je napadla nekdanjega ministra, ki je poškodovan moral poiskati zatočišče v neki stavbi.

Proteste spremljajo ostri varnostni ukrepi, saj so se prejšnji protesti pogosto končali z nasiljem; maja so v protestih umrli trije ljudje.

Popoln mrk javnega prometa
Grčija je zastala: odpovedani so vsi poleti v Grčijo in iz nje, so sporočili z mednarodnega letališča v Atenah. Ladje so ostale v pristaniščih, ustavljene so tudi vse železniške povezave. Zaradi ustavitve javnega prevoza so bile atenske ulice preplavljene z avtomobili, kar je povzročilo neverjetno gnečo. Ponovna ustavitev javnega prevoza je napovedana za četrtek. Stavki se pridružujejo tudi vozniki taksijev, ki danes štiri ure ne bodo vozili.

Tudi novinarji so napovedali 24-urno prekinitev poročanja; na televizijskih in radijskih postajah tako ni poročil, pač pa predvajajo le filme, glasbo in dokumentacijske prispevke. Časopisi ne bodo izšli v četrtek, za petek in soboto pa novinarji napovedujejo 48-urno stavko. Sindikat bančnih delavcev je že v torek začel z 48-urno stavko. Stavkajo tudi zdravniki v javnih bolnišnicah; ti sprejemajo le nujne primere.

Nujni varčevalni ukrepi za reševanje države
Grški parlament je v torek sprejel nov sveženj vladnih ukrepov, ki predvidevajo novo znižanje plač, neprostovoljne premestitve zaposlenih v javnem sektorju in zrahljanje zaposlitvenih zakonov; za ukrepe je glasovalo 156 poslancev, proti pa 130. Bruto mesečne plače v podjetjih, ki so v lasti države, bodo zdaj lahko znašale največ 4.000 evrov, vse državne plače, ki presegajo 1800 evrov, pa bodo po novem zakonu znižali za 10 odstotkov.

V grški vladi pojasnjujejo, da je njihovo sprejetje nujno, če želi Grčija še naprej prejemati mednarodno finančno pomoč. Evropska unija in Mednarodni denarni sklad (IMF) sta Grčijo maja rešila pred bankrotom s 110 milijardami evrov pomoči, v zameno za pomoč pa sta od te države zahtevala, da sprejme stroge varčevalne ukrepe.