Evropska unija se že od migracijske krize leta 2015 trudi prenoviti skupna azilna pravila, ki so se tedaj izkazala za neučinkovita. Do zdaj to ni bilo mogoče, zlasti zaradi nesoglasij med članicami glede obveznih migracijskih kvot.

Članice z zunanjo mejo Unije, ki so pod največjim pritiskom migracij, vztrajajo pri načelu solidarnosti, ki bi morala po njihovem prepričanju temeljiti na obveznosti premeščanja prebežnikov iz najbolj obremenjenih v preostale članice.

Okoli deset držav, med njimi vzhodne in baltske članice ter tudi Slovenija, obveznemu premeščanju nasprotujejo.

Potem ko med slovenskim predsedovanjem – sicer pričakovano – ni bilo preboja, bo po šestih letih jalovih prizadevanj zdaj poskusila Francija, ki si bo po navedbah francoskih vladnih virov prizadevala za sprejemanje pakta v treh stopnjah.

Na prvi stopnji ureditev pridržanja prebežnikov na mejah

Na prvi stopnji naj bi zagotovili enakovredno obravnavo načel solidarnosti in odgovornosti, in sicer z ustrezno ureditvijo pridržanja prebežnikov na meji s ciljem preveritve njihove identitete in preteklosti z varnostnega vidika ter vprašanja obveznega premeščanja.

Cilj je, da do marca notranji ministri članic Unije dosežejo dogovor o postopnem pristopu in sprejmejo sklepe o prvi stopnji. Dogovoru o prvi stopnji naj bi sledilo šestmesečno obdobje ocenjevanja, nato pa druga faza s šestmesečnim ocenjevanjem in zatem tretja.

Francoski viri: Tudi vzhodne članice so spoznale pritisk migracij

Zakaj naj bi bilo dogovor po letih neuspešnih prizadevanj zdaj vendarle mogoče doseči? Ker so se časi spremenili. Po migracijskih pritiskih na meji Unije iz Belorusije, ki naj bi jih organizirala vlada Aleksandra Lukašenka, zdaj tudi vzhodne članice vedo, kaj pomenijo nenadzorovane migracije, pojasnjujejo francoski vladni viri.

Migracije so sicer tudi pomembna predvolilna tema v Franciji, ki se pripravlja na aprilske predsedniške volitve.

Trdne zunanje meje kot pogoj širjenja schengena na Hrvaško

Evropa, ki zmore obvladovati svoje zunanje meje, je ena od prednostnih nalog francoskega predsedstva. Trdne zunanje meje so za Francijo očitno tudi pogoj za širitev schengena na Hrvaško, čeprav je francoski predsednik Emmanuel Macron izrazil naklonjenost vstopu države v območje, kjer naj ne bi bilo sistematičnega preverjanja potnih listin.

Najprej je treba doseči dogovor o utrditvi zunanje meje, pri čemer je pomembna omenjena prva stopnja migracijskega pakta, nato bo mogoče govoriti o širitvi schengena, pravijo francoski vladni viri.

Nov mehanizem za nujno posredovanje

Ob tem se Francija zavzema tudi za poseben mehanizem za nujno posredovanje na mejah kot dopolnilo k agenciji za zunanje meje Frontex, vendar podrobnosti za zdaj niso jasne. Namen naj bi bil preprečiti scenarije, kakršen se je zgodil v primeru krize na meji z Belorusijo, ko Frontex zaradi nasprotovanja Poljske ni mogel na zunanjo mejo Unije.