Potem ko je prejšnji teden francoski predsednik Emmanuel Macron napovedal, da namerava Francija v prihodnjih mesecih priznati državo Palestino, je izraelski premier Netanjahu v pogovoru z Macronom izrazil nasprotovanje temu.

Iz Netanjahujevega urada so sporočili, da sta se voditelja danes pogovarjala po telefonu in da je Netanjahu Macronu izrazil odločno nasprotovanje ustanovitvi palestinske države, rekoč, da bi bila to "velika nagrada za terorizem".

"Predsednik vlade je francoskemu predsedniku povedal, da bi palestinska država, ustanovljena le nekaj minut stran od izraelskih mest, postala oporišče iranskega terorizma," piše v izjavi. Dodali so, da temu odločno nasprotuje tudi velika večina izraelske javnosti.

Telefonski pogovor je na omrežju X potrdil tudi Macron. Netanjahuju je po lastnih besedah zatrdil, da Francija podpira varnost Izraela, obenem pa mu je poudaril, da se mora trpljenje prebivalcev Gaze končati.

"Izpustitev vseh talcev je bila vedno absolutna prednostna naloga, prav tako pa tudi demilitarizacija Hamasa," je zapisal francoski predsednik in dodal, da je Netanjahuju jasno izrazil stališče, da je premirje edini način za izpolnitev omenjene prednostne naloge.

Po napovedih francoskega predsednika bodo vprašanje priznanja odprli na junijski konferenci Združenih narodov na temo iskanja rešitve dveh držav. Pri tem je imel sicer v mislih tako priznanje palestinske države kot Izraela, ki ga še vedno ne priznava približno 30 držav, večinoma arabskih.

Srečanje Kallas in Mustafe

V Luksemburgu je bilo v ponedeljek pod vodstvom zunanjepolitične predstavnice Unije Kaje Kallas in palestinskega premierja Mohamada Mustafe prvo srečanje v okviru političnega dialoga med EU-jem in Palestinsko upravo na visoki ravni.

Evropska unija je v ponedeljek napovedala nov večletni program finančne podpore za Palestince v vrednosti do 1,6 milijarde evrov. S tem želi spodbuditi okrevanje in odpornost palestinskega prebivalstva na zasedenem Zahodnem bregu in v Gazi.

"To bo okrepilo zmožnost Palestinske uprave, da odgovori na potrebe Palestincev na Zahodnem bregu in se pripravi na ponovno vladanje v Gazi, ko bodo to omogočale razmere," je po srečanju z Mustafo dejala Kallas. Pri tem je poudarila pomen reforme Palestinske uprave in pohvalila prizadevanja za to kljub izjemno težkim okoliščinam.

Kallas je znova obsodila popolno izraelsko blokado dostave pomoči v Gazi in vztrajala, da ni vojaške rešitve za konflikt. "Trdno verjamemo v izpogajano rešitev dveh držav," je dejala.

EU je po njenih besedah zaskrbljen tudi zaradi razmer na Zahodnem bregu. Kot je dejala, predlaga nove sankcije proti določenim izraelskim naseljencem, a med državami članicami naj glede tega še ne bi bilo strinjanja. Na okupiranih palestinskih ozemljih na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu živi že več kot 700.000 judovskih naseljencev.

Mustafa je dejal, da je za mednarodno skupnost to trenutek resnice glede razmer tako v Gazi kot na Zahodnem bregu. "Prišli smo zahtevat jasnost od mednarodne skupnosti," je povedal.

Dodal je, da to, čemur so priča, ni le vojna, temveč poskus izbrisa ljudstva, ter zatrdil, da trajnega miru ni brez odgovornosti. "Izrael mora odgovarjati za zločine, ki jih je zagrešil," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudaril Mustafa.

Ob tem je pohvalil članice EU-ja, ki so že priznale Palestino, in k temu pozval še preostale, je poročala palestinska tiskovna agencija Vafa.

Opozoril je, da si Izrael s prisilnim razseljevanjem in priključevanjem ozemlja aktivno prizadeva spremeniti demografsko sestavo Palestine. "Od oktobra 2023 je ubil več kot 50.000 Palestincev v Gazi, od februarja 2025 pa prisilno razselil 50.000 Palestincev na Zahodnem bregu. V Gazi in številnih begunskih taboriščih na Zahodnem bregu so izraelske okupacijske sile uničile osnovne storitve, potrebne za preživetje," je po poročanju Wafe dejal Mustafa.

Za okrevanje gospodarstva nepovratna sredstva in posojila

Napovedani program podpore EU-ja za obdobje od 2025 do 2027 temelji na treh stebrih. Eden teh je neposredna pomoč palestinskim oblastem v obliki približno 620 milijonov evrov nepovratnih sredstev.

Za spodbujanje gospodarskega okrevanja in odpornosti na Zahodnem bregu v Gazi in Vzhodnem Jeruzalemu bo namenjenih okoli 576 milijonov evrov nepovratnih sredstev. S posojili Evropske investicijske banke (EIB) v vrednosti do 400 milijonov evrov pa bo EU podprl financiranje palestinskega zasebnega sektorja.

Poleg tega bo Evropska komisija vzpostavila platformo donatorjev Palestine, ki bo palestinskim oblastem ponudila forum za predstavitev izvajanja svoje agende reform.

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je na srečanju poudarila pomen finančne pomoči kot nujne in hkrati kot strateške naložbe za dolgotrajno stabilnost v regiji. Glede na objavo na omrežju X je dodala še, da so razmere v Gazi znova dosegle najnižjo točko, in pozvala države, da podobno kot Slovenija priznajo Palestino.

Nov program podpore sledi predhodnemu za obdobje med letoma 2021 in 2024, ki je bil vreden 1,36 milijarde evrov. Čeprav EU prispeva velik del pomoči za Palestince, pa le s težavo uveljavlja svoj vpliv v trenutni krizi, saj so njegove članice v stališčih do konflikta pogosto neenotne.