Svoj pečat je francoskemu predsedovanju poleg dogodkov, ki so v zadnjih šestih mesecih pretresali Unijo, dal predvsem francoski predsednik Nicolas Sarkozy.

Sarkozy kljub vsemu učinkovit
Sarkozy je s svojim obnašanjem in izjavami med evropske kolege pogosto vnašal nemir. "Hiperaktivni slog in preziranje protokola, ki sta evropske voditelje pogosto spravljala v obup, sta se v burnih šestih mesecih izkazala za koristna," je zapisal komentator britanskega časnika Financial Times in s tem potrdil končno oceno, da je bil prvi mož Francije kljub vsemu učinkovit in se je znal lotiti tudi najbolj neprijetnih zadev.

Prvi izziv - irska zavrnitev Lizbonske pogodbe
Kot omenjeno, se je Francija takoj po prevzemu "poveljstva" nad Unijo soočila z irskim "ne" Lizbonski pogodbi, Irska pa se je pozneje na zasedanju Evropskega sveta zavezala, da bo referendum ponovila še pred iztekom mandata Evropske komisije novembra leta 2009. V zameno je dobila obljubo, da bo Evropsko komisijo tudi v prihodnje s svojim predstavnikom sestavljala vsaka država članica. Izpolnjene naj bi bile tudi druge irske zahteve.

Prvi vrh je Sarkozy sklical sredi julija, in sicer s sredozemskimi državami. Na njem je bila formalno ustanovljena Unija za Sredozemlje, ki jo je predlagal prav francoski predsednik, čeprav v drugačni obliki, kot je bila nato sprejeta.

Poletje v znamenju rusko-gruzijskega spora
Poleti se je francosko predsedstvo spopadlo z rusko-gruzijskim sporom. Predsedujoči Uniji se je nemudoma vključil v njegovo reševanje in v Moskvi izposloval dogovor o umiku ruskih enot iz Gruzije, ki je bil sprejemljiv tudi za rusko stran.

Sledilo je poslabšanje odnosov s Kitajsko, saj je Peking zaradi Sarkozyjevega srečanja s tibetantskim dalajlamo celo odpovedal vrh z EU-jem.

Največji pretres - gospodarska in finančna kriza
Francosko predsedstvo pa je gotovo najbolj zaznamovala finančna in gospodarska kriza. Francija je v boju zoper krizo sklicala vrsto srečanj na različnih ravneh. Evropska komisija je nato konec novembra predstavila okoli 200 milijard evrov vreden načrt za oživitev evropskega gospodarstva, ki je bil potrjen decembra.

Zaradi krize pa so se ohladili francosko-nemški odnosi, ki so v preteklosti veljali za gonilo evropskega razvoja. Sarkozy je namreč pri reševanju gospodarskega vprašanja bolj kot s kaclerko Angelo Merkel sodeloval z britanskim premierjem Gordonom Brownom.

Dogovor o podnebno-energetskem svežnju
Na zadnjem vrhu Unije pod francoskim predsedstvom je bil dosežen pomemben dogovor o podnebno-energetskem svežnju oz. o tem, kako bodo članice Unije dosegle cilje, ki so si jih zastavile leta 2007 - to je zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida za 20 odstotkov do leta 2020 (glede na leto 1991) in povečanje deleža obnovljivih virov energije na 20 odstotkov.

Med dosežke francoskega predsedstva je mogoče šteti še sklenitev pakta o priseljevanju in dogovor o pregledu skupne kmetijske politike, s katerim se bo več denarja namenilo za razvoj podeželja, proizvodnjo pa bolj tržno usmerilo.

Brez uspeha pri posredovanju med Slovenijo in Hrvaško
Med zadevami, pri katerih Francija ni ravno žela uspehov, lahko omenimo posredovanje med Slovenijo in Hrvaško. Sarkozy je želel, da bi slovenska soseda na pristopni konferenci decembra odprla čim večje število poglavij, a se ta cilj ni uresničil.

Kot je znano, bo Francija 31. decembra vodenje Unije za pol leta predala Češki. To državo čaka veliko dela, ki ga bodo otežili dvomi, ki jih je bilo že mogoče slišati tudi iz Pariza, da Praga nalogi sploh ne bo kos.

M. N.