Katere teme jih najbolj zanimajo in bremenijo? Bodo najmlajši volivci izkoristili svojo volilno pravico? Jih skrbi prihodnost? Pogovarjali smo se s strokovnjakom za državljanstvo, volilne študije in politično participacijo Tomažem Deželanom.

Lahko nas reši aktivizem mladih

Katera generacija bo 9. junija na evropskih volitvah najbolj množično izkoristila svojo volilno pravico? Tradicionalno je to generacija, ki je najstarejša, pojasnjuje Deželan. "To so tisti, ki na nek način v političnem smislu ugašajo. Ker so navajeni; ker vedno glasujejo; ker je to del njihovega državljanstva." Praksa kaže, da so na voliščih najmanj številčni najmlajši volivci. Trenutno so to pripadniki tako imenovane generacije Z. A raziskava družbe Valicon kaže, da bo prav ta populacija pomembno vplivala na udeležbo in rezultat volitev. Profesor na Fakulteti za družbene vede je skeptičen, njihova udeležba nas ne bo rešila. "Lahko pa nas bo rešil njihov aktivizem. Lahko pa bo odziv te generacije višji, če jih bomo v primerni meri motivirali, da izrazijo to, kar si mislijo."

Mladi si med kandidati želijo videti več sebi podobnih, torej mlajših od 30 let, kljub temu pa so pripravljeni podpirati tudi bele moške, pripadnike nekega višjega razreda, starejših od 65 let, ki obenem zastopajo njihova stališča. "Če bom videl nekoga, ki je videti kot jaz, bom raje šel na volitve, ta element je pomemben tudi za mlade. Stranke pa k temu pristopajo dokaj neresno. Ne gre samo za to, da je videti tako kot jaz, temveč da tudi zastopa stališča in jih je v preteklosti," pojasnjuje Deželan.

Kot meni, stranke mladih ne spustijo blizu k odločanju. "Gre za to, da so mladi še vedno dekoracija. Obstaja jasna lestvica participacije mladih v politiki. Dekoracija je del, ko gre za manipulacijo, in ne del, ko gre resnično za sodelovanje." Stranke potrebujejo mlade. "Ne nazadnje je to še vedno neki bazen glasov, ki lahko potencialno odloči o zmagovalcu, tako da gre tukaj za bolj strateško premišljeno ravnanje kot pa za neko iskreno voljo oziroma željo po tem, da bi mladi bili del tega."

"Vojna v Gazi je Vietnam te generacije"

Na pragu Evropske unije so aktivne vojne. Mladi kot ključno prioriteto, ki bi ji moral slediti Evropski parlament, poudarjajo mir. "Prihodnost Evropske unije je vprašanje njihove prihodnosti." To lahko vidimo tudi drugje: "Njihova solidarnost s še nerojenimi generacijami je zelo široka, kar daje močan potencial politikam trajnostnega razvoja, hkrati pa opozarja na to, da imamo tudi kot družba velike težave s tem," poudarja Deželan.

Ob protestni zasedbi predavalnice na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer študenti od vodstva fakultete zahtevajo "brezkompromisno obsodbo izraelskega genocida nad palestinskim ljudstvom v Gazi", je profesorica mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede dr. Petra Roter vojno v Gazi opisala kot Vietnam te generacije. Da so mladi zelo konsistentni, pravi Deželan, "če se je od njih pred enim ali dvema letoma pričakovalo, da bodo zelo jasno zastopali varstvo človekovih pravic v primeru Ukrajine, pričakujejo zdaj popolnoma enake vatle tudi v primeru Palestine. Mladim ne gre očitati pretiranega aktivizma oziroma utopije, oni so dejansko edini konsistenten člen v Zahodni politiki." Tako tudi sami nagrajujejo tiste, ki so konsistentni, dodaja.

Imajo vizijo bolj solidarne družbe, ki skrbi za svoje najšibkejše člene, pojasnjuje strokovnjak za politično participacijo. "Na nek način se to kaže tudi kot jasna značilnost aktivizma mladih, da jih ne bodo pritegnile vse te teme." To je njihov način politične participacije. "Gre za način politične mobilizacije in aktivacije mladih v institucionalno politiko. Če bomo ponujali tovrstne teme, okoli katerih se lahko opredelijo in s katerimi se poistovetijo, za tem pa tudi kredibilnost akterjev, potem bodo mladi del te politike. Sicer bodo ustvarjali svojo politiko. Marsikdo pravi, da je to antipolitika, ampak to je samo odraz nesprejemanja te institucionalne politike, ki pozabi na temeljne tegobe te populacije pa tudi celotne družbe."

Mlade Slovenke in Slovence, stare med 15 in 24 leti, sicer najbolj skrbi prihodnost Evropske unije, sledi boj proti revščini in socialni izključenosti, kmetijstvo in boj proti podnebnim spremembam. "Mlajše generacije so nekoliko bolj progresivne, mogoče bolj leve, kar pomeni, da favorizirajo teme, kot so solidarnost, boj proti revščini, človekove pravice. To je vedno visoko na agendi." A to ni nič novega, pojasnjuje politolog. "Tudi mladi v 60. in 70. so izpostavljali te mirovniške in okoljevarstvene teme."

Mladi kaznujejo "fejkanje" politikov

Najmlajši volivci, pripadniki generacije Z, se informirajo drugače, bolj so tudi občutljivi na pretvarjanje politikov. "Iskrenost je najtežja, ker preprečuje določene zelo podjetniške strategije političnih strank in včasih škoduje interesu strank oziroma nabiranju glasov. Tukaj gre pogosto za strategijo strank, za tehtanje: mladi so manjši bazen, zato pogosto izvisijo. Na družbenih omrežjih oziroma na spletu veljajo svoja pravila. Če nisi vešč komuniciranja na teh platformah, potem se ga raje ne iti. Ravno fejkanje je nekaj, kar je takoj vidno, če politiki druge politične strukture začnejo komunicirati na platformah, znotraj katerih se ne znajdejo, potem mladi to samo še kaznujejo."

Ta generacija po mnenju Tomaža Deželana ni nič bolj ideološko razklana kot katera koli druga. "Glede na ideološki kontinuum od 0 do 10 se jih v 5, torej v čisto sredino, zvrsti več kot tretjina. Polarizacija je nekaj, kaj je značilnost družbenih omrežij, ne moremo pa govoriti o večji razklanosti od drugih generacij."

Kljub težavam, s katerimi se spopadajo, in temam, ki jih skrbijo, mladi na prihodnost gledajo pozitivno. "Drugega jim ne preostane. To je del tega aktivnega državljanstva." Pripravljeni so se aktivirati, saj opazijo posledice svojih dejanj in svoj vpliv na prihodnost. "Verjamejo, da je družba lahko boljša."

Celotnemu pogovoru prisluhnite v posnetku.