Čeprav ljudje zavračajo GSO, pa bo to precej težje rešljivo vprašanje, aktualno letos, kajti gensko spremenjena krma je že nekaj časa del evropske, tudi slovenske živinoreje.

V Sloveniji ni dovoljeno gojiti nobenih gensko spremenjenih rastlin in ker je bil lani sprejet nacionalni zakon, ki je omogočil omejitev gojenja, bo tako ostalo še naprej.

V čakanju na drugačen predlog
Evropska komisija pa je pred pol leta lansirala predlog za prepoved uporabe gensko spremenjene krme ali živil na trgu EU-ja. To vprašanje je veliko kompleksnejše. Na trgu je tudi v Sloveniji v uporabi že gensko spremenjena krma za živino. Gre za beljakovinsko krmo, predvsem sojo, ki je nobena izmed evropskih držav ne prideluje dovolj. Skratka, GSO se je že vtihotapil v prehransko verigo.

Država, ki bi šla v prepoved, pa bi tvegala tožbo multinacionalk pred Svetovno trgovinsko organizacijo. Ta predlog je zato med državami članicami naletel na veliko kritiko, zato predlog ni dobil podpore niti evropskega parlamenta in sveta. Zdaj čakajo na drugačen predlog komisije.

Še brez enotnega stališča
Evropa je pred izzivom, da sama zagotovi več beljakovinske krme. Potrošnik upravičeno pričakuje, da bo vedel, ali so bile živali, katerih meso, mleko ali jajca bo zaužil, krmljene s tako krmo. Slovenija se zavzema, da se vzpostavijo pravila označevanja tudi za živalske proizvode, ne samo za gensko spremenjene rastlinske pridelke.

To bi bilo za živilsko industrijo težko in bi pomenilo dodaten strošek, a bi zagotavljalo potrošniku pravico izbire, ki je zdaj nima. Glede tega vprašanja med državami članicami še ni enotnega stališča. Nova grožnja vsiljevanja GSO v hrani pa preži v čezatlantskem sporazumu TTIP, kjer pogajanja še niso končana.