DZ je sredi septembra sprejel zakon o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin, ki omogoča dve vrsti zaščite, tako geografsko izključitev Slovenije iz dovoljenja za pridelavo gensko spremenjenih rastlin, ki jih odobrijo na evropski ravni, kot prepoved njihove pridelave.

Izključitev Slovenije iz dovoljenja za pridelavo je mogoče doseči pri pridobivanju soglasja na Evropski agenciji za varnost hrane, če država ta rok zamudi ali si premisli, pa je mogoča prepoved, kar je nekoliko bolj zapleten proces. Obe možnosti imata sicer enak učinek.

Unija je uvedla šestmesečno prehodno obdobje, v okviru katerega je mogoče doseči geografsko izključitev iz pridelave gensko spremenjenih rastlin, ki že imajo dovoljenje ali so v postopku odobritve na evropski ravni. Takšnih je v tem trenutku osem, prehodno obdobje pa se konča v soboto.

Izključenih osem vrst koruze
Odbor vlade za gospodarstvo je danes dokončno sprejel zahtevo za geografsko izključitev celotnega ozemlja Slovenije iz pridelave GSO-jev. Zahteva se nanaša na osem vrst koruze, in sicer MON810, 1507, Bt11, GA21, 59122, MIR604, Bt11xMIR604xGA21 in 1507x59122.

Koruzo MON810 proizvaja Monsanto, koruzi 1507 in 59122 proizvaja DuPont Pioneer, koruze Bt11, GA21, MIR604 in Bt11xMIR604xGA21 proizvaja Syngenta, koruzo 1507x59122 pa Dow AgroSciences. Vsa podjetja so ameriška. V Evropi se v praksi trenutno uporablja le koruza družbe Monsanto.

"V EU je področje GSO-jev zelo občutljivo, saj pridelava in promet z njimi odpirata številna vprašanja, zato večina članic, vključno s Slovenijo, ne podpira odobritve novih GSO-jev za gojenje ali dajanje na trg, prav tako ne podpira gojenja gensko spremenjenih rastlin na svojem ozemlju," je ob sprejetju zakona povedala državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša.

Možnosti prepovedi gojenja gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji doslej ni bilo. Slovenija ima sicer zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z drugimi kmetijskimi rastlinami, ki je zelo konservativen in zaradi majhnosti Slovenije državo že zdaj varuje pred tovrstno pridelavo.

Kmetijski minister Dejan Židan je ob sprejetju zakona na vladi junija opozoril, da sam zakon potrošnika ne varuje pred gensko spremenjenimi surovinami v prehranskih produktih. "Potrošnik mora pogledati, ali je v prehranskem produktu gensko spremenjena surovina," je pojasnil.

Krmljenje živali z GSO-ji
Na ravni EU trenutno poteka tudi veliko razprav, kaj narediti s posredno uporabo GSO-ja. Če neki GSO, za katerega je v Evropi dovoljena uporaba, ne pa tudi pridelava, npr. soja, uporabljajo v hrani za živali, potrošnik prek deklaracije ni obveščen, da so žival, npr. kravo, morda krmili z GSO-ji.

Slovenija je med državami, ki zahtevajo, da mora evropski pravni red omogočiti takšno obliko deklaracije, ki bo zahtevala tudi označbo posredne uporabe. Približno polovica držav se s tem strinja, polovica pa ne, zato bo ta proces po ministrovem mnenju še tekel nekaj časa.

"Če želi biti potrošnik zavarovan, da ne uporablja GSO-jev tudi na posreden način, ima dve možnosti - da posega po ekoloških živilih ali po živilih, na katerih je označeno, da so brez GSO-jev. To velja tako za pridelavo kot predelavo," je še pojasnil Židan.