Zveza potrošnikov Slovenije je ob 25. obletnici delovanja, skupaj s svojo evropsko krovno organizacijo BEUC, pripravila mednarodno okrogli mizo o čezatlantskem trgovinskem sporazumu (TTIP), ki predvsem zaradi precejšnje skrivnostnosti dogovorov o vsebini sporazuma med EU-jem in ZDA vzbuja številne pomisleke. Predsednica zveze potrošnikov (ZPS) Breda Kutin je povedala, da imajo enako stališče kot evropska zveza, ki podpira večjo konkurenčnost, če le ta deluje v dobro potrošnikov. Vendar pri sporazumu zahtevajo večjo transparentnost, večjo vključitev javnosti in pri hrani in kemikalijah zagovarjajo načelo previdnosti.

Hkrati pa zahtevajo izključitev mehanizma ISDS (Investor-state dispute settlement), s katerim bi lahko investitorji tožili državo za izgubo dejanskega ali samo potencialnega dobička, iz sporazuma. Podobni sporazumi so namreč del drugih trgovinskih sporazumov med državami po svetu in številne multinacionalke ga precej pogosto uporabljajo za tožbe proti državam zaradi izgube dobička. Avstralijo je denimo Philips Morris tožil, ker je prepovedala tržne znamke na cigaretnih škatlicah.

EK: Pridobili bodo potrošniki
Evropska komisija sicer zagotavlja, da bodo s trgovinskim sporazumom pridobili vsi državljani EU-ja. Podobno je zbranim razložila predstavnica Evropske komisije Florina Telea, sicer koordinatorka za bilateralne odnose z ZDA. Naštela je, da so ZDA najpomembnejši trgovinski partner EU-ja, ki ima z ZDA kar 723 milijard evrov letne izmenjave oz. 1,8 milijarde evrov na dan. V čezatlantsko trgovanje pa naj bi bilo vpletenih 15 milijonov delovnih mest. Toda trgovinska izmenjava z ZDA počasi upada, predvsem zaradi drugih vse močnejših svetovnih gospodarskih igralcev, kot sta Kitajska in Indija.

Trgovinski sporazum z ZDA bi spodbudil številne neizkoriščene potenciale trgovanja z ZDA, zaradi česar bi se BDP EU-ja do leta 2027 povečal za 0,5 odstotka oz. 120 milijard evrov na letni ravni. Povečal naj bi se tudi izvoz iz EU-ja v ZDA, kupci pa bi pridobili predvsem na račun nižjih cen proizvodov ter večje izbire in konkurence, kar naj bi pomenilo, da bi do leta 2027 vsako evropsko gospodinjstvo pridobilo dodatnih 545 evrov razpoložljivih dohodkov. EU naj bi zahteval spoštovanje njegovih visokih standardov in spoštovanje okolja, na drugi strani pa bo olajšano kupovanje izdelkov prek spleta, padle naj bi cene gostovanja v mobilni telefoniji.

Strah pred zniževanjem standardov
Prav zaradi velikega vpliva na evropske potrošnike se je v diskusijo glede sporazuma TIPP vključila evropska potrošniška organizacija BEUC, je povedala njena direktorica Monique Goyens. Evropsko potrošniško organizacijo najbolj skrbi zniževanje evropskih standardov, še posebej ker ZDA skrbno skrivajo svoja pogajalska izhodišča. "Kar je skrivnostno, je sumljivo," je poudarila Goyensova. "Uradniki EU-ja pravijo, da ne bo znižanja potrošniških standardov, toda ali bodo obdržali obljubo," se je spraševala.

Goyensova je povedala, da bodo vztrajali pri označevanju prehranskih izdelkov z gensko spremenjenimi organizmi GSO-ji. Opozorila pa je tudi na nižje standarde ZDA pri hrani (denimo kemijska obdelava mesa, uporaba rasnih hormonov, meso kloniranih živali …). Zaradi posledično nižjih cen pa bi se Evropa lahko na dolgi rok znašla pred nelojalno konkurenco. Kupci bi namreč kupovali tudi cenejše izdelke, čeprav so lahko kemikalije nevarne za ljudi.

Mirjam Zdovc z gospodarskega ministrstva je razložila, da v EU-ju pri novih tehnologijah velja načelo previdnosti, medtem ko se ZDA zavzemajo za "znanstveni pristop" in tako vse, kar sprva ni škodljivo, velja za varno. EU pa na drugi strani ne odobri izdelkov, denimo kemikalij, kjer obstajajo sumi, da bi lahko bile škodljive. Slovenija pa si po besedah Zdovčeve tudi prizadeva za izvzetje javnih in avdiovizualnih storitev iz sporazuma.

Drugačen pogled na osebne podatke
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je opozorila, da je pristop varovanja osebnih podatkov v ZDA povsem diametralen kot v Evropi. Medtem ko so v Evropi izjemno varovani, pa so v ZDA tržno blago. Evropska komisija sicer pravi, da so podatki izvzeti iz sporazuma, toda ugotovili so, da so bili omenjeni v nekaterih poglavjih, denimo pri elektronskem poslovanju.

"Transparentnost razumemo kot sveti gral, saj si jo vsi želimo, vendar je nikakor ne moremo doseči," je bil slikovit evropski poslanec Igor Šoltes, ki je dejal, da način, kako so predstavljeni pogajalski dokumenti EU-ja, vsekakor ni transparenten. Ogledati si jih je mogoče le v posebni bralni sobi. Vsebina pa bi morala biti predstavljena tako, da bi o njej razpravljala strokovna javnost.

Marko Bohar z gospodarske zbornice je povedal, da kar zadeva elektroindustrijo, ki jo predstavlja, bi TTIP pripomogel k vzpostavitvi mehanizma za nove harmonizirane standarde, še posebej ob digitalizaciji industrije. Direktor urada za kemikalije Alojz Grabnar pa je poudaril, da ne pričakuje, da se bodo sprostile prepovedi kemikalij v Evropi. Samo na področju kozmetike jih je v namreč Evropi prepovedanih 1.800, v ZDA pa le 11.