V dvorani Državnega sveta je na pobudo Umanotere in evropskih Zelenih oz. njihovega evropskega poslanca Igorja Šoltesa potekala javna razprava o vplivu prostotrgovinskega sporazuma med EU-jem in ZDA na Slovenijo in njeno družbo. Kar se tiče ekonomskih vplivov, sta jih pred dobrim mesecem predstavila gospodarsko ministrstvo in center poslovne odličnosti ljubljanske ekonomske fakultete. Njihove ugotovitve so pokazale, da bi bili ekonomski učinki na slovensko gospodarstvo neznatni, izgubljenih pa bi bilo do 1500 delovnih mest.

Evropski poslanec Igor Šoltes je razkril nekaj dejstev, kako transparentno potekajo pogajanja glede trgovinskega sporazuma med EU-jem in ZDA, ki je trenutno v 8. krogu pogajanj. Pogajalci z druge strani Atlantika, večinoma gre za predstavnike velikih ameriških multinacionalk, si sicer želijo, da bi bil sporazum končan že do letošnjega poletja in da bi veljal že prihodnje leto. Kar pa je, glede na odpor proti sporazumu,ki vlada v EU-ju, več kot optimistično pričakovanje.

Šoltes je povedal, da je "pod gladino pogajanj" veliko nevidnega in da tudi evropski poslanci sprva niso imeli dostopa do pogajalskih gradiv, ki so bila na voljo le pogajalcem. Šele na pritiske Evropskega parlamenta in evropskega varuha človekovih pravic so evropskim poslancem omogočili preučevanje gradiv v t. i. sobi za branje, kjer ga lahko berejo štiri ure dnevno. Ob tem pa morajo natančno navesti, katere dokumente želijo, sicer jim niso dostopni. Prav tako lahko zapiske delajo le na posebnem papirju. Stališča oz. gradiva ZDA, za pripravo katerih so ameriške družbe najele "vojske" strokovnjakov, pa še naprej ostajajo tajna.

"Treba je razmisliti, komu bo sporazum sploh koristil," je dejal Šoltes in opomnil, da imajo ZDA skoraj polovico manj potrošnikov kot EU in tudi precej nižje standarde na številnih področjih. Opozoril je tudi na t. i. mehanizem za reševanje sporov med vlagateljem in državo, ISDS (Investor state dispute settlement), ki je vključen v pogajanja o trgovinskem sporazumu. Na podlagi tega mehanizma bi lahko korporacije tožile države na mednarodnih sodiščih, če bi sprejele zakone, ki bi omejevale rast njihovega dobička. Šoltes pravi, da bi velike korporacije lahko s tem države prisilile k umiku zakonskih predpisov in zato obstaja bojazen, da bi zakone pa novem pisale kar korporacije same.

Sporni sporazum bi lahko odpravil tudi precej ovir, ki jih imajo ZDA na evropskih trgih, denimo pri gensko spremenjenih organizmih, ki jih je v ZDA dovoljenih kar 300, v EU-ju pa le 30, poleg tega je v ZDA bistveno manj omenjena uporaba pesticidov, rasnih hormonov … "Intenzivno si bom prizadeval, da soočimo vsa dejstva, saj ni vseeno, kakšne sporazume sprejemamo," je še poudaril evropski poslanec.

EU izvozi več kot ZDA
Agrarni ekonomist Aleš Kuhar, ki pravi, da tako velikega naboja, kot je zaznan v javnosti in politiki, še ni bilo pri nobenem sporazumu, je predstavil dejstva, kako trenutno poteka trgovanje med EU-jem in ZDA. EU po njegovih besedah v ZDA izvozi za 457 milijard evrov blaga in storitev oz. okoli 20 odstotkov. Ameriški izvoz v EU pa je manjši za okoli 100 milijard, saj znaša 356 milijard evrov.

Pri tem pa se bistveno razlikujejo izvozni artikli. Glavnina izvoza EU-ja so transport, zdravila, kemija, avtomobili, oprema za energetiko … Medtem ko ZDA EU zalagajo s storitvami, kot so patenti ali licence, pri tem pa naj bi se porajalo vprašanje, ali ne gre pri tem zgolj za pretakanje denarja v evropske davčno privlačne države, z namenom izogibanja visokim davščinam v ZDA. Najpomembnejši izvozni izdelki ZDA pa so zdravila in letala.

EU izvaža dodano vrednost
Trgovanja s hrano je na drugi strani zelo malo, vendar se evropski in ameriški izvozni izdelki ponovno močno razlikujejo. EU večinoma izvaža v ZDA prehranske izdelke z dodano vrednostjo, kot so žgane pijače, viski, vina, piva, sire, testenine … Iz ZDA pa v EU prihajajo v glavnem surovine, kot so sestavine za brezalkoholne pijače, soja, tropsko sadje ter začimbe. ZDA bi v tem primeru trgovinski sporazum precej koristil, saj imajo nižje uvozne dajatve kot EU, ki ščiti svoj trg, denimo pri mlečnih izdelkih.

Bolj kot dajatve so vprašljivi prehranski standardi, ki so v EU-ju bistveno višji kot v ZDA, ki dovoljujejo rasne hormone, ki so v EU-ju prepovedani že od leta 1985. Več je tudi rabe antibiotikov, ki so v EU zelo omejeni. Čez Atlantski ocean imajo tudi nižje standarde za korist živali, saj rejne živali niso zakonsko zaščitene. Potem je tu še liberalnejša uporaba gensko spremenjenih organizmov, pesticidov, ki so hormonski motilci, patogenov, kloniranja …

Kuhar je na koncu poudaril, da so učinki veliki in da moramo biti maksimalno pripravljeni in delovati z dejstvi in podatki ter pripraviti tako nacionalna in sektorska stališča.

Spopad med korporacijami in državo
Sindikalist Branimir Štrukelj je prav tako menil, da je treba sporazum TTIP zavrniti, saj gre po njegovem mnenju za ključno točko spopada med korporacijami in državo. "Korporacije postavljajo sebe na isto raven kot države," je dejal in dodal, da bi s pomočjo ISDS-ja korporacije lahko omejevale javne politike, ki so v rokah državljanov.

Predsednica zveze potrošnikov Breda Kutin pa je razložila, da si evropske potrošniške organizacije prizadevajo, da se ISDS umakne iz sporazuma, ki bi moral odpraviti le trgovinske ovire, ne pa standarde, ki so bili v Evropi mukoma sprejeti skozi desetletja.

Odprava ovir za podjetja?
Edini, ki v trgovinskem sporazumu ne vidi le črne prihodnosti, je bil predstavnik zbornice elektroindustrije na GZS-ju Janez Renko, ki je zbranim pojasnil, da imajo multinacionalke, ne nazadnje so v EU-ju že dolgo navzoče, že zdaj možnost tožiti Evropo, ker so bili nekateri mehanizmi pač že sprejeti. Ob tem je poudaril, da je največje breme oziroma vzrok za nezainteresiranost slovenskih podjetij za ameriški trg to, da imajo ZDA drugačne regulative, certifikate, standarde od EU-ja, kar je breme za mala in srednja podjetja, zato bi bilo tako za industrijo in gospodarstvo ustrezno, da se proces nadaljuje in da je pozitivno, da je trgovinski sporazum pod drobnogledom javnosti in da jih gospodarsko ministrstvo obvešča o dejstvih in podatkih, da se bo gospodarstvo lahko na morebitno sprejeti sporazum dobro pripravilo.