Vsaj 8.000 ljudi se bo predvidoma zbralo v protestu proti Acti v soboto na Kongresnem trgu. Tam bo tudi direktorica Inštituta za intelektualno lastnino Maja Bogataj Jančič. Ker verjame, da bo to protest s sporočilom, naj se tako pomembna zakonodaja v prihodnje ne sprejema na tak način. Da je potrebna temeljita družbena razprava. In ker želi, da tisti, ki mislijo, da je nasprotovanje Acti boj za zastonj vsebine, "ostanejo doma".

V MMC-jevem spletnem klepetu je izpostavila dve glavni sporočili trenutne zgodbe z Acto. Prvo: "Naj se debata končno začne!" Zdajšnji sistem varovanja pravic intelektualne lastnine je namreč zastarel, neprilagojen digitalnim tehnologijam. V njem se pritožujejo vsi - avtorji, imetniki pravic, industrija, uporabniki vseh vrst. "Vsi se pritožujemo, nihče ni zadovoljen," je zapisala Maja Bogataj Jančič.

"Največji problem je, da nadomestnega sistema še ni. Oziroma še ne. Problem Acte je, da ponuja mehanizme, ki bi poslušali samo eno stran," je pojasnila. Poleg tega ne odpravlja še globljih sistemskih težav, saj si po njenih besedah praktično nobena država na svetu ne upa poseči v sistem, ki je "vklenjen v mednarodne konvencije. Acta pa to vklenjenost še utrjuje."
"Ozke interesne skupine povabljene, javnost ne"
Drugo pomembno sporočilo pa je izjemna pomembnost javne razprave in transparentnosti postopka sprejemanja takšne zakonodaje. Acta se kot mešan trgovinski sporazum sicer ni sprejemala veliko drugače, kot drugi trgovinski sporazumi, je ugotovila. Po njeni oceni pa je problem v tem, da vsebuje tudi za trgovinski sporazum neprimerno vsebino. Poleg tega so bile k sprejemanju povabljene ozke interesne skupine s konkretnimi interesi, javnost in drugi interesi pa izključeni. "Če potegnemo črto - celoten postopek ni dober, ni demokratičen," je pojasnila.

Kako torej organizirati sistem varovanja avtorskih pravic? "Boljših rešitev ni," je priznala. V akademski sferi so poskušali z mnogimi rešitvami, a na koncu večinoma ne pride do praktične izvedbe. Ravno zato je razmišljanje o tem tako pomembno, saj obstoječi sistemi distribucij ne delujejo dobro in ta problem sam od sebe ne bo izginil.
"Evropska komisija ima zasluge"
Poudarila je, da tudi Evropske institucije v pogajanjih za sporazum niso delovale črno-belo: Evropska komisija, "ena od voljnih", ima po njenih besedah zaslugo, da se je izvorno besedilo Acte popravilo tudi "v dobro varovanja drugih interesov". A Komisija bo morala zdaj prepričati tudi Evropski parlament. In države članice. In javnost.

"Naj se debata končno začne," je pozvala.

Javna predstavitev mnenj v DZ-ju
Vsaj v slovenskem državnem zboru se bo po vsej verjetnosti zelo kmalu. Poslanec Pozitivne Slovenije in predsednik parlamentarnega odbora za zadeve Evropske unije Roman Jakič bo po lastnih besedah na petkovi seji odbora predlagal javno predstavitev mnenj o posledicah Acte. Maja Bogataj Jančič je za napoved razprave izvedela med samim klepetom od vprašanja uporabnika. Izrazila je zanimanje za razpravo, povabila pa tudi na okroglo mizo o Acti, ki bo 7. februarja v ljubljanskem lokalu Kiberpipa.

Pirc Musarjeva drugič proti Acti
Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar se je že drugič javno odzvala na Acto. Tokrat pojasnjuje vlogo svojega urada ter vlogo sporazuma pri posegih v zasebnosti. Pirc Musarjeva poudarja, da je pri tako daljnosežnih odločitvah, "kot jih predvideva oz. omogoča Acta", nujna široka javna razprava, ne pa tajnost.

Po njenih besedah so se nekateri predvideni in precej invazivni ukrepi iz prvotnega predloga Acte sicer že omilili, a ker do javne razprave ni prišlo, se je tudi strokovna in širša javnost odzvala burno. "Pogrešamo predvsem to, da vlada do danes javnosti ni pojasnila, kaj ta sporazum pomeni za državljane, za uporabnike medmrežja; ali naša zakonodaja v celoti ustreza sporazumu Acta in če ne, kaj bo v zakonodaji treba spremeniti."

Poleg tega Acta trči tudi ob drugo temeljno področje delovanja urada - varstvo zasebnosti. Regulacija medmrežja, ki je verjetno neizogibna, predstavlja "težka, bistvena vprašanja v informacijski družbi", je zapisano v odzivu pooblaščenke. Poudarja, da bodo nosilci pravic iz naslova intelektualne lastnine dosegli legitimnost svojih poslovnih modelov le s pravim ravnovesjem med varstvom osebnih podatkov in domnevo nedolžnosti, svobodo izražanja ter učinkovitim sodnim varstvom.

Nekatere določbe lahko pomenijo marsikaj
Pirc Musarjeva opozarja, da so nekatere določbe sporazuma zelo splošne in bi lahko pomenile tako uvedbo zelo invazivnih ukrepov kot povsem nevtralne ukrepe - pri čemer se slednje, nevtralne ukrepe lahko izvaja tudi brez mednarodnih sporazumov. Kot primer je izpostavila 3. odstavek 27. člena.