Potem ko so Združene države Amerike pod velikim pritiskom javnosti umaknile predlog zakona o preganjanju spletnega piratstva (SOPA), se je pozornost preusmerila na Evropsko unijo – in svet. V parlamentarnem postopku v Evropskem parlamentu je namreč sporazum Acta, poleg tega pa ga je v četrtek v Tokiu podpisalo 22 držav članic. Med njimi tudi Slovenija.

Sporazum pa ni omejen le na Evropsko unijo, temveč se med podpisnice uvrščajo države s celega sveta: ZDA, Kanada, Japonska, Avstralija, Južna Koreja, Švica itd.
Kritiki sporazuma mu očitajo prikrito uvajanje cenzure ter odpravljanje načela svobodnega medmrežja, medtem ko zagovorniki poudarjajo nujnost varovanja intelektualne lastnine.

Proti kraji intelektualne lastnine
Acta (Anti-Counterfeiting Trade Agreement) je mednarodni trgovinski sporazum, izvorno namenjen preprečevanju ponarejevanja, kršenja avtorskih pravic ter intelektualne lastnine. Po tem sporazumu se države podpisnice zavežejo k ustanovitvi mednarodnega nadzornega telesa zunaj sedaj uveljavljenih mednarodnih organizacij (kot so Mednarodna trgovinska organizacija, Mednarodni denarni sklad, Združeni narodi) ter k implementiranju določb, ki bodo ostreje pritisnile na kršitelje avtorskih pravic. Zaradi tajne priprave in nedostopnosti večine gradiv je sicer še vedno nejasno, v kolikšni meri in kako točno bodo države zavezane izpolnjevati določbe sporazuma.

Priprava v tajnosti
Sporazum so države v tajnosti pripravljale že od leta 2006 naprej, uradna različica pa je v pripravi od leta 2008. Ves ta čas so gradiva, analize in mnenja držav pod oznako tajnosti. Na pritisk javnosti, ki se je pojavil po objavi dela gradiva na Wikileaksu leta 2008, so države, ki Acto pripravljajo, izdale javno različico teksta sporazuma, vse ostalo pa je še vedno tajno. Objavo je na poizvedbo enega slovenskih medijev zavrnilo tudi slovensko ministrstvo za gospodarstvo.

Večji nadzor nad medmrežjem
Kot zatrujejo nasprotniki sporazuma (StopActa), sporazum prenaša odgovornost za dejanja uporabnikov medmrežja na podjetja, ki zagotavljajo dostop. Posledično bi takšna podjetja postala tudi aktivni nadzorniki. Nadaljujejo, da sporazum ureja patentno lastništvo nad rastlinami in sadikami, kar da gre predvsem na račun mednarodnih podjetij, kot je Monsanto. Poleg tega po trditvah nasprotnikov omejuje prodajo in izdelavo cenejših generičnih zdravil, poostruje nadzor na mejah itd.

Načelo treh udarcev
Prav tako po trditvah nasprotnikov (StopActa) sporazum zagovarja t. i. načelo treh udarcev, podobno, kot ga je pred leti uvedla Francija. Ponudniki medmrežja lahko uporabnike najprej opozorijo, nato pa mu lahko onemogočijo dostop do medmrežja, če kršijo avtorske pravice. Hkrati uvaja filtriranje spletnega prometa in izklop strani – spet zaradi kršenja avtorskih pravic.

Predlagatelji po drugi strani zatrjujejo, da sploh ne gre za kakršne koli spremembe ureditev in pravic, saj sporazum le podpira in olajšuje uveljavljanje že sprejetih in obstoječih pravic do avtorstva in intelektualne lastnine.

Acta sicer s podpisom predstavnika vlade v svetu ministrov še ni pravnomočna. Ratificirati jo morajo še države članice in Evropski parlament.

Protesti na Poljskem, Anonymous vrača udarec
Te dni zaradi Acte na Poljskem potekajo večji protesti v živo. Na ulicah večjih poljskih mest se je zbralo do 30.000 ljudi. Na spletu pa skupnost Anonymous - podobno kot v primeru SOPE - napada spletne strani vlad in organizacij, ki sporazum podpirajo. V prejšnjih nekaj urah so Anonimneževi hekerji onemogočili strani vlad Brazilije, Italije in Češke, prav tako pa strani njihovih različic uradov za varovanje avtorskih pravic.

Hekerska skupina znotraj Anonymousa, TeamGreyHat, je po lastnih trditvah v odgovor na Acto napadla, vdrla in onemogočila na 12.000 spletnih strani.
Pred časom je proti kršitvam avtorskih pravic želelo nastopiti tudi pravosodno ministrstvo Aleša Zalarja, ki bi z novelo kazenskega zakonika z zaporom kaznovalo tudi nepridobitno protizakonito deljenje materiala, zaščitenega z avtorskimi pravicami. Pod pritiskom javnosti je DZ to določilo spremenil.

Pirc Musar: Jezna sem, Acte ne podpiram
Na podpis se je odzvala tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, ki je jezna nad tajnostjo podpisa. "Tako se to ne dela, vsaka demokracija mora dati možnost, da tudi civilna družba pove svoje mnenje," je zapisala v odzivu na Twitterju. Acte Pirc Musarjeva ne podpira.

Inšpekcijski nadzor nad uradom za igre na srečo
Spomnila je, da to ni prva sporna zahteva do ponudnikov dostopa do medmrežja, saj 107.a člen zakona o igrah na srečo nalagajo možnost blokade spletnih strani, za kar so odgovorni ponudniki, ne pa izvajalci iger na srečo. Še več, urad za prirejanje iger na srečo je dosegel, da se vsi kliki na spletne strani stavnic preusmerijo na spletne strani urada. Zato bo urad informacijske pooblaščenke uvedel inšpekcijski nadzor nad nad uradom za igre na srečo, saj ta po mnenju Pirc Musarjeve nima ne pravice ne pravne podlage za pridobivanje IP številk uporabnikov stavnic. Ta določba je sporna tudi za pravosodno ministrstvo.

"Iluzorno je pričakovati, da bo splet ostal nereguliran"
Vse bolj se kaže potreba po pravni ureditvi področij, ki so že urejanja v realnem svetu, tudi na spletu. "Najbrž je iluzorno pričakovati, da bo sple še dolgo ostal bolj ali manj nereguliran," je zapisala. Bistven izziv bo, kako regulirati splet brez teptanja temeljnih človekovih pravic do komunikacije in informacijske zasebnostjo - prav gotovo obstajajo rešitve z minimalnimi ali celo ničelnimi posegi v zasebnost, je prepričana.

Kot eno izmed možnosti je predstavila pavšalni pribitek k računu za internet in ga prejmejo lastniki pravic intelektualne lastnine; znani pa so tudi drugi "in zelo uspešni" poslovni modeli plačevanja pravic. Te rešitve, tako Pirc Musarjeva, so človekovim pravicam precej prijaznejše od metode treh udarcev. Kakšna pa bo končna izbira, pa bo bržkone izid boja med političnimi, lobističnimi močmi in in burnim odzivom javnosti.

Pirc Musarjeva zarad tega sporazuma na uradu pričakuje več dela in pričakuje razsodnost Evropskega parlamenta. "Še je čas," je sklenila.