Tudi v Sloveniji se obeta izvedba shoda proti mednarodnemu trgovinskemu sporazumu za boj proti ponarejanju Acta. Na spletnem družabnem omrežju Facebook se je pojavil poziv z naslovom STOP Acta - protest proti Acti tudi v Sloveniji. Udeležbo na protestu, ki naj bi bil 4. februarja med 12. in 15. uro na Kongresnem trgu v Ljubljani, je potrdilo več kot 1.000 ljudi.

Nekateri slovenski spletni uporabniki so svoje nestrinjanje izrazili v elektronskih pismih slovenskim evropskim poslancem. Tanja Fajon, Mojca Kleva, Jelko Kacin, Romana Jordan Cizelj in Ivo Vajgl sporočajo, da poslanci Evropskega parlamenta niso podpisniki tega sporazuma, saj Evropski parlament o končnem besedilu še ni razpravljal.

Pred poslanci EP-ja je vroča razprava
"V tem trenutku še ni znano, kdaj bo, se bomo pa vsekakor že pred samim glasovanjem znašli pred zelo vročo razpravo," pravi poslanka Fajonova. Spomnila je tudi na to, da je EP prav zaradi premajhne zaščite evropskih državljanov nedavno že zavrnil eno od mednarodnih pogodb, t. i. sporazum Swift o prenosu bančnih podatkov.

"Sicer pa sem bila marca 2010 med podpisniki pisne izjave o ACTA sporazumu, ki jo je podpisalo več kot 400 poslanskih kolegov in s katero smo opozorili na pomanjkljivosti oz. neustrezne rešitve, ki jih sporazum prinaša prav na področju zaščite varovanja zasebnosti in cenzure," dodaja Fajonova.

"Ne bomo dovolili, da obidejo voljo ljudi"
Med podpisniki je bil tudi Jelko Kacin. Acto je že podpisala Evropska komisija in večina držav članic, med drugim tudi Slovenija.

"Evropski parlament pa je dejansko spet tista institucija, ki predvsem EK opozarja, naj se teh stvari ne gre na lastno pest. Trenutno se s sporazumom ukvarjajo trije odbori EP-ja, vključene so tudi pravne službe, in v prihodnjih tednih pričakujemo intenzivno razpravo. Prav zaradi te razprave je koristna vsa elektronska pošta, ki prihaja dnevno na naš naslov in potrjuje, da državljani stojijo za evropskimi poslanci, ki v njihovem imenu EK ne bodo dovolili, da obide voljo ljudi," so sporočili iz Kacinove pisarne.

"Acta ne spoštuje vrednot EU-ja"
Tudi Mojca Kleva je zaskrbljena nad netransparentnostjo postopka pogajanj in javno nedostopnostjo dokumentov. Nasprotuje osebnim preiskavam na mejah, ki naj bi dopuščale preiskavo brez naloga ter zaseg podatkovnih naprav - prenosnih računalnikov, telefonov, mp3-predvajalnikov. Prav tako jo skrbijo tisti členi Acte, ki se nanašajo na možnost zasega generičnih zdravil, ki posnemajo druge patente.

Prepričana je, da Acta ne spoštuje vrednot Evropske unije, med katere sodi tudi zaščita podatkov, svoboda obveščanja in tudi izražanja prek spleta.

"Ljudje ne smejo biti odrezani od interneta"
Tudi Romana Jordan Cizelj se zavzema za tak sporazum, ki bo v skladu s pravnim redom EU-ja, kar pomeni spoštovanje temeljnih pravic in varovanja podatkov. "Ljudje ne smejo biti odrezani od rabe interneta," je prepričana. Ali Acta ustreza tem pogojem, bo po njenem mnenju pokazala razprava v parlamentu. Treba je najti ustrezno ravnotežje med pravicami in dolžnostmi. Šele po tem se bo Jordan Cizljeva odločila, kako bo glasovala.

Vajgl sporazuma ne bo podprl
Ivo Vajgl pa je že zatrdil, da ne bo podprl tega sporazuma. Meni, da je Acta "nekaj, kar se šele počasi razkriva in je nastajalo na izjemno netransparenten način". Prejel je mnogo ogrčenih pisem državljank in državljanov, a poudarja, da bo morala civilna družba o škodljivosti sporazuma prepričati tudi slovensko vlado, pri čemer je bistvenega pomena široka javna razprava.