Trgovinski sporazumi z ZDA, Kanado in drugimi državami (TTIP, CETA in TISA) razburjajo javnost v celotnem EU-ju in seveda tudi v Sloveniji, kjer je bila lani ustanovljena koalicija proti tajnim sporazumom, v kateri so tako parlamentarne stranke kot civilnodružbene organizacije, ekologi … V pogajanjih EU-ja z ZDA sodeluje ekipa iz ministrstva za gospodarstvo, ki je na centru poslovne odličnosti, ki deluje pri ljubljanski ekonomski fakulteti, naročila nekaj manj kot 20.000 evrov cenjeno študijo o tem, kakšen vpliv na Slovenijo naj bi imel trgovinski sporazum z ZDA (TTIP).

Marjan Hribar z ministrstva za gospodarstvo, ki je predstavnik Slovenije pri pogajanjih, je povedal, da so v vsaki evropski državi naročili študijo, kakšni naj bi bili potencialni vplivi na gospodarstvo. Kot je pokazala slovenska študija, bi bili učinki sprejetja sporazuma neznatni oz. rahlo negativni. Glavni vzrok pa je majhen obseg trgovanja z ZDA. Anketa med podjetji in gospodarskimi združenji pa je tudi razkrila, da slovenska podjetja ne poznajo sporazuma in tudi zanj nimajo posebnih interesov.

Učinki sporazuma na gospodarstvo EU-ja bi bili minimalni, je povedal avtor študije ekonomist Jože P. Damijan. Dodatna rast gospodarstva EU-ja bi bila le 0,7-odstotna v desetih letih. Trgovina med EU-jem in ZDA je že tako ali tako liberalizirana (96 odstotkov carin je odpravljenih). Več ovir je necarinske narave (denimo standardi), predvsem pri storitvah.

Vpliv na Slovenijo bi bil še manjši, saj trgovanje med ZDA in Slovenijo znaša le od 300 do 400 milijonov letno oz. 1 do 2 odstotka letnega trgovanja. Prav tako ameriške naložbe v Sloveniji znašajo le okoli 30 milijonov evrov, kakšnih deset milijonov več pa slovenske v ZDA.

Glede na študijo bi se na račun trgovinskega sporazuma, odvisno sicer od tega, kakšna bi bila končna verzija, saj obstaja več variant (odprava vseh carinskih ovir, delna odprava necarinskih ovir, več naložb …), v desetih letih za 0,02 odstotka zmanjšal BDP, nekaj več bi bilo naložb, vendar bi glede na majhno trgovinsko menjavo z ZDA to imelo majhen vpliv. Učinek na zaposlenost pa bi bil od 220 do 1.500 manj zaposlitev.

Anketa med gospodarstvom pa je razkrila, da je največja ovira za okoli 40 odstotkov vprašanih njihova lastna nezainteresiranost (oddaljenost, veliki stroški, velik obseg poslovanja, nepoznavanje trga …).

Nastalo bo največje trgovinsko območje
"Potencialni učinki TTIP-a na BDP na letni ravni so na tretji decimalki, torej praktično zanemarljivi," izpostavlja Damijan. "Vsaka malo večja reformica v državi ima stokrat večje učinke kot ta sporazum." TTIP je po mnenju ekonomista vseeno smiseln, saj z njim nastaja največje prostotrgovinsko območje na svetu. Naloga vlade je odpirati priložnosti za gospodarstvo, kar ambiciozna podjetja lahko izkoristijo.

Damijan je še opozoril, da bo pri trgovinskem sporazumu pomembno, da se podjetja zavejo njegovega pomena. Tista v panogah na udaru se bodo tako lahko primerno zaščitila in pripravila, podjetja v panogah s potencialnimi pozitivnimi učinki pa se bodo morala pripraviti na to, da bodo ponujene priložnosti izkoristila. Najbolj bi bile na udaru avtomobilska industrija, kemična industrija, vključno s farmacijo, ter živilska industrija. Na drugi strani se največji pozitivni obeti kažejo za lesno, strojno, predelovalno industrijo in storitve.

Hribar pa je še poudaril, da Slovenija v povezavi s TTIP-om ne bo privolila v nikakršno nižanje standardov, tudi ne na področju hrane, "zelo zadržana" je tudi do spornega mehanizma za reševanje sporov med vlagateljem in državo.