V New Yorku ta teden poteka deveti, menda predzadnji krog pogajanj med EU-jem in ZDA o sporazumu o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu, bolj poznanem po kratici TTIP. Uvertura v 9. krog pogajanj so bili protesti proti sporazumu, ki so potekali v številnih državah EU-ja, tudi v Sloveniji. Protesta v Ljubljani se je udeležil tudi evropski poslanec iz vrst zelenih Igor Šoltes, ki je že večkrat opozoril na številne pasti in nejasnosti, ki naj bi se skrivale v trgovinskem sporazumu z ZDA. Ta naj bi po mnenju Evropske komisije, še posebej komisarke za trgovino Cecilia Malmström, zgolj odpravil številne zakonske ovire v trgovanju med ZDA in EU-jem, ki že sedaj znaša dve milijardi dolarjev na dan.

Sporazum TTIP naj bi glede na javnomnenjske raziskave podpirala večina državljanov EU-ja. Najbolj so mu naklonjeni v vzhodnoevropskih članicah, na Poljskem, v Romuniji in baltskih državah, najbolj nenaklonjeni pa v Avstriji in Nemčiji. Podporo pa naj bi imel tudi znotraj Evropskega parlamenta. Vendar Igor Šoltes, član politične skupine Zelenih v Evropskem parlamentu, ki je med najglasnejšimi nasprotniki sporazuma TTIP, pravi, da tudi druge politične skupine vedno bolj dvomijo glede trgovinskega sporazuma z ZDA.

"Glas ljudstva, nevladnega sektorja in civilnih gibanj kot tudi poziv evropske javnosti proti sporazumu sta očitno obrodila sadove, navsezadnje je bilo zbranih že več kot 1,7 milijona podpisov v državljanski pobudi Stop TTIP, odnos do sporazuma TTIP pa se spreminja tudi znotraj Evropskega parlamenta. Če so bili pred nekaj meseci še zelo profilirani zagovorniki sporazuma, se zdaj zdi, da se tudi najbolj goreči nasprotniki sporazuma sprašujejo, ali je to res najboljša stvar za EU-ekonomijo, za t. i. »gospodarski bum«. Nemški gospodarski minister Sigmar Gabriel je nedavno, denimo, dejal, da gre pri sporazumu TTIP za neke vrste "vudu" ekonomijo, saj da so pričakovanja za gospodarski zagon, ki naj bi izhajal iz sporazuma, prenapihnjena," meni slovenski evropski poslanec Zelenih.

Veliko tajnosti vzbuja pomisleke
Šoltes še opozarja, da so učinki sporazuma zelo nepredvidljivi in da se delajo številne študije. "Glede na to, komu je v interesu sklenitev sporazuma, je jasno, da EU tukaj ne more imeti koristi. Še bolj pa bodo na udaru manjše države EU-ja, kot je Slovenija. Študija J. P. Damijana, denimo, kaže na praktično zanemarljivo rast BDP-ja, po enem od scenarijev je učinek TTIP na BDP v Sloveniji celo negativen. Gre za namreč za spopad s korporacijami, ki si želijo podrediti evropski trg. Še posebej me skrbi to, da želijo v imenu kapitala odvzeti suverenost držav ter tudi številne pravice, kot je osnovna pravica do zdrave hrane in zdravja, pa tudi do socialnega standarda," še poudarja in dodaja, da je v pogajanjih veliko stvari tajnost, saj sploh ameriška stran ne dovoli vpogleda v pogajalsko gradivo, tudi strokovne javnosti ne, kar vzbuja še dodatne pomisleke.

Sam je šel v t.i. "sobo za branje" evropskega parlamenta, kjer EU poslanci lahko prebirajo evropsko gradivo, povezano s pogajanji o sporazumu, in kot pravi, zdaj še toliko manj razume, zakaj so stvari tajne, saj bi morale biti povsem javne. "Kaj je razlog? Lahko bi bil v tem, da velike korporacije menijo, da bi bile oškodovane, če bi bile zadeve javno objavljene. Ravno zato se zahteva, da se objavi čim več stvari," pravi.

Dvojna merila ZDA
"Veliko tehničnih vprašanj, standardov in postopkov je še zelo odprtih. Meni posebej ljubo je področje javnih naročil, kjer pa EU in ZDA sploh niso prišli blizu. ZDA imajo drugačen pogled na te stvari in zagovarjajo krepitev svojega gospodarstva. Zato niso zainteresirane za uporabo javnonaročilskih pravil po zveznih državah. To bo velik kamen spotike, saj ne moreš ne eni strani zahtevati liberalizacije trga, na drugi strani pa varovati svojih interesov," med drugim opozarja Šoltes, ki se mu ne zdi nepomembno tudi dejstvo, da bodo prihodnje leto volitve v ZDA, kar lahko vpliva na hitrost pogajanj z ameriške strani. ZDA ima namreč v pripravi več sporazumov, poleg TTIP-ja še TPP s pacifiškimi državami, kjer so mnogo bolj napredovali, predvsem tudi zato, ker te države nimajo tako visokih standardov, kar se tiče varovanja okolja in varstva potrošnikov. Sicer pa je tudi že v ZDA civilna družba postala pozorna, kako bodo trgovinski sporazumi vplivali, denimo, na tamkajšnja delovna mesta.

Poslanci EU-parlamenta se bodo z osnutkom sporazuma prvič seznanili junija, kjer bodo z vmesnim glasovanjem skušali ugotoviti, kakšna je naklonjenost sporazumu. Kako bo dokončno sprejet ali zavrnjen sporazumu, še ni jasno. "Načelo subsidiarnosti, da bi o tem odločali nacionalni parlamenti, za kar se sam zavzemam, še ni dorečeno. To bo tema, ki bo v naslednjih mesecih na dnevnem redu EU parlamenta," še razlaga Šoltes.

Večina poslancev še naklonjena sporazumu TIPP
Kakšno je trenutno vzdušje do transatlantskega sporazuma, smo "poTTIPali" med slovenskimi parlamentarnimi strankami. Glede na trenutno razpoloženje v poslanskih skupinah, bi bil sporazum najverjetneje ratificiran, če bi seveda o njem odločali nacionalni parlamenti. Podpirata ga namreč največji dve poslanski skupini SMC in SDS. Sicer z nekaj zadržki, da ne bo prišlo do ogrožanja delovnih mest, varnosti hrane, okoljskih standardov …

"Vsi trije trgovinski sporazumi so za Slovenijo pomembni in pozitivni, pri tem pa se zavzemamo predvsem za čim širšo vključitev vseh zainteresiranih javnosti v postopek oblikovanja stališč. Pri tem opozarjamo, da mora vlada seznanjati DZ z vsemi nadaljnjimi izsledki analiz odpiranja novih poglavij kot tudi po zaključku pogajanj in objavi neprečiščenih besedil pripraviti uradno analizo in oceno pravnih, gospodarskih in socialnih učinkov uveljavitve obravnavanih sporazumov za Slovenijo," menijo v največji parlamentarni stranki SMC-ju.

Pozitivne učinke trgovinskih sporazumov, ki jih sprejema EU, pa vidijo v novih trgih za slovenska podjetja, "kjer bodo ponujali svoje izdelke in storitve, ter ustvarjali nova delovna mesta in gospodarsko rast." V SMC-ju tudi niso naklonjeni mehanizmu za reševanje sporov med investitorji in državami (ISDS), saj menijo, da so naložbe med Slovenijo in ZDA v zadostni meri zaščitene že v okviru pravnih inštrumentov OECD-ja. Le tega naj bi v devetem krogu sicer izključili iz pogajanj.

V SDS-u pa podpirajo transatlantsko partnersko sodelovanje oz. vse sporazume, ki zmanjšujejo tarifne in netarifne ovire v mednarodnem poslovanju, saj le-te izkrivljajo konkurenco.

Nekateri so zadržani
V DeSUS-u pravijo, da so trenutno do samega sporazuma še zadržani in ga v tem trenutku ne bi podprli, saj menijo, da so sama pogajanja še vedno preveč zaprta in posledično netransparentna, saj zainteresirana javnost v pogajanja namreč ni vključena. Prav tako se jim zdi sporen mehanizem ISDS. Dokončno odločitev pa nameravajo sprejeti na podlagi končnega rezultata.

"Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo (TTIP) predstavlja sporazum, ki naj bi poglobil sodelovanje evroatlantskih partnerjev in okrepil gospodarstvo na obeh straneh Atlantika. Pogajanja med evroatlantskimi partnerji so pomembna za izvozno naravnanost Slovenije (gospodarsko sodelovanje z ZDA je šibko), saj je izvoz gonilna sila našega gospodarstva. Poleg tega pa je TTIP v vedno bolj multipolarnem svetu pomemben tudi v geostrateškem smislu, saj gre za ambiciozen sporazum, ki naj bi vzpostavil največje prostotrgovinsko območje na svetu, poglobil nekoliko ohlajujoče sodelovanje in okrepil obe gospodarstvi, še posebej v EU," pravijo v ZaAB-ju, vendar poudarjajo, da bo sporazum mogoče dokončno presojati šele po zaključku pogajanj.

Glede ratifikacije sporazuma pa opozarjajo, da je po sprejemu Lizbonske pogodbe pristojnost za pogajanja in sprejemanja trgovinskih sporazumov prešla na Evropsko komisijo. V primeru, da bi sporazum urejal tudi druga področja, ki niso povezana s trgovino, pa menijo, da je potrebno, da se o tem opredeli tudi Državni zbor.

Sporazum bi bil slab za Slovenijo
Najbolj skeptična oz. nasprotujoča do TTIP-ja pa sta SD in ZL. V SD-ju imajo resne zadržke, saj v pogajanjih preveč neznank. "Popolnoma nesprejemljivo je, da se o sporazumu pogaja za zaprtimi vrati in kljub temu, da so delni delovni osnutki po velikih pritiskih javnosti sedaj dostopni, ne pristajamo na to, da bomo v DZ (če se bo o sporazumu glasovalo v nacionalnih parlamentih, kar Socialni demokrati vidimo kot edino pravo in demokratično pot za uveljavitev tovrstnega dokumenta) glasovali le o predstavljeni vsebini, brez možnosti soodločanja o njej," pravijo v SD-ju.

Poleg ISDS-ja so zaskrbljeni tudi zaradi podatkov študije evropskega sveta za zunanje odnose, po kateri bi zaradi neenakomernosti porazdelitve učinkov sporazuma, Slovenija imela najmanj koristi. V kolikor bi glasovali o tej različici sporazuma, o vsebini katerega lahko sklepamo na podlagi več neznank kot jasnih dejstev, na podlagi poročanja o škodljivih posledicah ter na podlagi nedorečenih in nejasnih rešitev, brez vedenja kaj bodo te prinesle, bi glasovali proti sporazumu, pravijo v SD-ju.

ZL pa je tudi javno že večkrat izrazila nasprotovanje trgovinskim sporazumom. "Raziskave kažejo, da ne bodo prinesli gospodarskih koristi, pač pa izgubo delovnih mest (tudi do 1,3 milijona) ter zmanjševanje delavskih, socialnih in okoljskih pravic. Mehanizem ISDS bo države še bolj podredil mednarodnemu kapitalu, hkrati pa bo zakonodaja nastajala na sedežih mednarodnih korporacij, ne v parlamentih. TTIP je grožnja demokraciji, suverenosti in prihodnosti delovnih ljudi. Sporazuma v takšni obliki nikakor ne bomo podprli. Glasovanje v nacionalnih parlamentih pa je nujen korak, ki bo pokazal, če v EU obstaja vsaj še trohica demokracije," so zapisali v ZL-ju. Mnenja poslancev NSi-ja pa (še) nismo prejeli.