Kot je povedal po vrhu evrskega območja, sta jim predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde in predsednik evroskupine Paschal Donohoe predstavila analizo stanja v evropskem bančnem sistemu in v čem se razlikuje od konkretnih primerov v ZDA in v Švici, kjer se je v težavah znašlo več bank.

"Na podlagi predstavljenega smo enotno ugotovili, da je evropski bančni sistem odporen proti motnjam, ki smo jim bili priča, da so vsi parametri – od likvidnosti do kapitalske ustreznosti in podobno – zelo znotraj predpisanih omejitev. In prav zaradi pravil, ki veljajo v evropskem bančnem sistemu, ki so bistveno strožja od pravil v omenjenih dveh državah, smo lahko v resnici mirni," je povedal v izjavi za slovenske novinarje.

Tudi po mnenju nizozemskega premierja Marka Rutteja je malo verjetno, da bi se ponovila nova bančna kriza, je za Radio Slovenija poročal Igor Jurič. Zaradi ukrepov, ki so jih v Evropi sprejeli po prejšnji finančni krizi, je namreč bančni sistem močnejši, prav tako je gospodarstvo po njegovem trenutno v boljši kondiciji kot takrat. Zato so voditelji prepričani, da so zdaj razmere v Evropi drugačne kot v ZDA ali Švici.

Glede današnjega padca vrednosti delnic nemške banke Deutsche Bank pa je Golob poudaril, da je evropski bančni sistem enako stabilen ne glede na tovrstno dnevno nihanje. Dodal je, da to prav tako ni posledica stanja v sistemu.

Odporen naj bi bil tudi slovenski bančni sistem

Po premierjevih besedah je odporen tudi slovenski bančni sistem: "Slovenija je v evrskem območju in deli njegovo usodo, tako da so pravila enaka, naš bančni sistem je zelo likviden in tudi kapitalska ustreznost je zelo visoka."

Za trdnost evropskega bančnega sistema je pomembna bančna unija, o dokončanju katere so danes govorili voditelji držav z evrom in tistih, ki nimajo skupne evropske valute.

Kot je povedal premier, niso govorili ne o sprostitvi ne o zaostritvi pravil, ampak o ohranitvi teh, ki že veljajo. S tem bi preprečili, da turbulence, ki smo jim priča, ne bi vplivale na stabilnost.

Tako v četrtek na zasedanju Evropskega sveta kot tudi danes na vrhu evrskega območja so razpravljali tudi o reformi ekonomskega upravljanja EU-ja. Golob je pojasnil, da je vlada že pri sprejemanju proračunov za leti 2023 in 2024, v katerem bodo fiskalna pravila znova začela veljati, predvidela javnofinančni primanjkljaj pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda za prihodnje leto.

Rebalans proračuna za 2023, izhodišča za katerega je vlada sprejela v četrtek, pa potrjuje zagotovila iz septembra lani, da je v proračunu velika rezerva za potrebe pomoči za spopadanje z energetsko krizo.

"Danes se je pokazalo, da bo ta pomoč najverjetneje bistveno manjša, tako da smo zmanjšali rezervo in s tem tudi primanjkljaj," je povedal. "S tem dajemo tudi signal finančnim trgom, da Slovenija obvladuje tveganja na ustrezen način, kar se tiče primanjkljaja, in da se približujemo temu ciljnemu primanjkljaju, ki ga predvidevajo tudi nova fiskalna pravila," je še poudaril premier.