Inflacija na Norveškem je bila februarja na letni ravni po podatkih norveškega statističnega urada 6,3-odstotna, kar je 0,7 odstotne točke manj kot januarja in manj od napovedi analitikov. "Kljub temu je inflacija še vedno precej višja od ciljev, to je okoli dveh odstotkov," so poudarili v centralni banki.

Na januarskem zasedanju se norveški centralni bankirji za spremembo ključne obrestne mere niso odločili, se pa nov dvig zelo verjetno pričakuje maja. Kot so poudarili v banki, je bistveno izboljšanje gospodarskega okolja v tako kratkem času namreč malo verjetno.

Zvišanje tudi v Švici in ZDA

Ključno obrestno mero je danes zvišala tudi švicarska centralna banka, in sicer za 0,5 odstotne točke, na 1,5 odstotka. Kot so sporočili iz banke, gre za odziv na "obnovljene inflacijske pritiske". Ob tem niso izključili dodatnih dvigov v prihodnjih mesecih.

"Ni mogoče izključiti, da bodo v srednjeročnem obdobju potrebna nova zvišanju ključne obrestne mere za zagotovitev cenovne stabilnosti," so zapisali v banki.

Inflacija v Švici je bila februarja na letni ravni po podatkih švicarskega statističnega urada 3,4-odstotna, kar je 0,1 odstotne točke več kot januarja in 0,6 odstotne točke več kot decembra.

Švicarska centralna banka je obrestno mero nazadnje zvišala decembra lani, in sicer za 0,5 odstotne točke, na en odstotek. To je bilo tretje zaporedno zvišanje lani.

Guverner Thomas Jordan je danes zagotovil, da švicarski bančni sistem ostaja "zelo odporen in robusten". Prevzem banke Credit Suisse je bil po njegovih besedah nujen za "ohranitev svetovne finančne stabilnosti".

"Bili smo v zelo občutljivem okolju, ki sta ga zaznamovala bančna kriza v ZDA in izjemna nervoza na finančnih trgih na splošno. V takšnih razmerah bi lahko vsaka napačna odločitev sprožila še večjo krizo, verjetno tudi na svetovni ravni," je branil potezo največje švicarske banke UBS, ki bo drugo največjo banko prevzela za 3,25 milijarde dolarjev.

Ključno obrestno mero je v sredo zvišala tudi ameriška centralna banka, in sicer za 0,25 odstotne točke, na raven med 4,75 in 5,00 odstotka.

Hkrati je nakazala, da namerava ustaviti nadaljnje zviševanje stroškov izposojanja. Njen predsednik Jerome Powell je ob tem dejal, da bi lahko stres v bančnem sektorju sprožil posojilni krč s "pomembnimi" posledicami za gospodarstvo.

Britanci z najvišjo obrestno mero po letu 2008

Za zvišanje ključne obrestne mere se je odločila tudi britanska centralna banka, in sicer za 0,25 odstotne točke, na 4,25 odstotka. Kot so danes sporočili iz banke, ob vztrajajoči visoki inflaciji niso izključeni dodatni dvigi. Nova ključna obrestna mera bo po tokratnem, 11. zaporednem dvigu najvišja po letu 2008.

Kot so sporočili iz banke, bodo še naprej pozorno spremljali inflacijske pritiske vključno z zaostrenimi razmerami na trgu dela. "Če bodo inflacijski pritiski vztrajali, bo potrebno nadaljnje zaostrovanje monetarne politike," so dodali.

Letna inflacija v Veliki Britaniji se je februarja okrepila. Osnovni letni indeks cen življenjskih potrebščin, ki meri gibanje cen dobrin in storitev, je dosegel 10,4 odstotka, potem ko je bil januarja pri 10,1 odstotka. Stopnja inflacije na Otoku tako vztraja nad desetimi odstotki.

Ključno obrestno mero sta danes zvišali tudi švicarska in norveška centralna banka; švicarska za 0,5 odstotne točke, na 1,5 odstotka, norveška pa za 0,25 odstotne točke, na tri odstotke. Ameriška centralna banka pa je ključno obrestno mero v sredo zvišala za 0,25 odstotne točke, na raven med 4,75 in 5,00 odstotka.